Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,49-53):
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni!
Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: Oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«
Dokaj nenavadno, trdo se sliši tokratni odlomek, ki je sicer kratek, a zelo pomenljiv. Namreč, marsikdo bi na podlagi teh Jezusovih besed sklepal, da s svojimi besedami o miru ni mislil resno.
Poglejmo natančneje. Jezus najprej govori o ognju. Motiv ognja se v Svetem pismu pojavlja večkrat in v različnih kontekstih. Spomnimo se Mojzesa in gorečega grma, ki ni zgorel. Ogenj je lahko uničujoč, a lahko pomeni tudi gorečnost. Ognjeni plameni na binkoštni praznik uresničujejo napoved Janeza Krstnika, da Jezus prihaja krščevat s Svetim Duhom in ognjem. Kar dvakrat se v Matejevem evangeliju pojavi Janezov stavek: “Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.” Ogenj torej prečiščuje, odstranjuje nekoristne stvari. Krstnik je o Kristusu še prerokoval: “Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« (Mt 3, 12, prim. Lk 3, 17) Ogenj torej prihaja zato, da požge vse, kar nas ovira v odnosu z Bogom. In ta ogenj prihaja od Svetega Duha.
Zato se velja ustaviti pri ognju tudi zato, ker Jezus hkrati omenja krst. Trdi, da krst mora šele prejeti, čeprav vemo, da je bil krščen v Jordanu. Zakaj torej takšne besede? Krst pomeni najprej “potopitev”. Krst v Jordanu je to res bil, a to je bil simbolni prikaz Jezusove bližine z grešniki. Izenači se z njimi, solidaren je s človeško bedo. Toda to je le simbolni prikaz tega, kar ga čaka. Za odrešenje sveta bo potreben drugačen krst, drugačna potopitev. To je potopitev v smrtno senco. Jezus te besede izgovarja na poti v Jeruzalem, kjer ga čaka smrt na križu. Čakanje na krst je zanj stiska. Tik pred tem krstom Jezus poti krvavi pot. Ko se daritev dopolni, je te stiske konec. Krst je izvršen. Po potopitvi v smrt sledi vstajenje.
Več TUKAJ.
