11.1 C
Ljubljana
sobota, 24 februarja, 2024

Letošnji slovenski festival znanosti poteka pod geslom Vesolje-Zemlja-ljudje; številni dogodki v Ljubljani in Kopru

Piše: C. R., STA

V Ljubljani in Kopru se danes začenja že 29. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo pod geslom Vesolje-Zemlja-ljudje. V okviru festivala se bodo zvrstili mnogi naravoslovni in humanistični eksperimenti, delavnice, predavanja, razstave in terenski ogledi, ki bodo udeležence spodbudili k razmišljanju o človekovi povezanosti z vesoljem.

Festival, ki ga organizirata Slovenska znanstvena fundacija (SZF) ter Univerza na Primorskem, je namenjen tako organiziranim šolskim skupinam kot udeležencem vseh starosti, izobrazb in poklicev, ki jih zanima svet znanosti in raziskav.

Kot so sporočili organizatorji, bo osrednji del festivala potekal v Ljubljani, v prostorih Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer bo danes ob 10. uri tudi uradna otvoritev. Med drugim izpostavljajo predvsem dva dogodka, ki se bosta zgodila v sredo. In sicer predstavitev zaslužne profesorice in vrhunske znanstvenice v ZDA in v Mehiki na področju optične in astrofizike Marije Strojnik. Predstavila bo temo Življenje, družba, stroji kot svoj odgovor na geslo letošnjega festivala znanosti Vesolje – zemlja – ljudje.

Predavatelj na Univerzi v Edinburgu Matjaž Vidmar pa bo istega dne predstavil 40 let razvoja infrardečih vesoljskih teleskopov, torej razvoj od prvega tovrstnega teleskopa (IRAS), pri katerem je sodeloval letos preminuli Dušan Petrač, pa vse do vesoljskega teleskopa James Webb (JWST), misijo katerega lahko ljudje spremljamo sedaj.

Že danes pa bodo na fakulteti proslavili spomin na življenje in dosežke matematika in prvega rektorja prve slovenske univerze Josipa Plemlja, biologa in velikega popularizatorja naravoslovja v prvi polovici 20. stoletja Pavla Grošlja ter univerzitetnega predavatelja in ravnatelja botaničnega vrta ljubljanske univerze v prvi polovici 20. stoletja, botanika Alfonza Paulina.

Na Obali bodo festivalski dogodki potekali na več lokacijah, in sicer v prostorih Fakultete za humanistične študije in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem ter v Arheološkem parku Simonov zaliv v Izoli, ki je del Centra znanosti Univerze na Primorskem.

Kot so še navedli organizatorji, smo bili letos soočeni z uspešnim pristankom indijskega vesoljskega plovila Chandrayaan-3 na južnem polu Lune, pa tudi s prizadevanji ruskih in japonskih vesoljskih strokovnjakov. Uspehi Indijcev pa se vključujejo tudi v prizadevanja Slovenske znanstvene fundacije in ministrstva za zunanje in evropske zadeve po krepitvi sodelovanja na nekaterih znanstvenih in tehnoloških področjih med Slovenijo in Indijo.

Z namenom približati indijsko znanost slovenski in evropski javnosti, obenem pa Slovence predstaviti Indiji kot znanstveni velesili, so se po besedah koordinatorja letošnjega slovenskega festivala znanosti Andraža Ivška v okviru fundacije odločili, da bo letošnjemu festivalu v mesecu novembru sledil prvi slovensko-indijski dan. Tega fundacija pripravlja na pobudo ministrstva za zunanje in evropske zadeve v sodelovanju z visokotehnološkimi podjetji, centri odličnosti, raziskovalnimi inštituti in univerzami.

Letošnji slovenski festival znanosti, ki bo trajal do četrtka, poteka pod častnim pokroviteljstvom ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine