Piše: Mitja Iršič (Nova24tv.si)
Živimo v obdobju, ko se dogaja zgodovinski premik v javnem mnenju. Prvič, odkar smo ugotovili, kakšen potencial se skriva v jedru atoma, smo na robu spoznanja, da jedrska energija sama po sebi ni slaba in jo bomo – razen redkih izjem – še to generacijo nehali demonizirati. Zdaj celo podnebni aktivisti sporočajo levim okoljevarstvenim organizacijam, naj nehajo nasprotovati jedrski energiji.
Ena takih je mlada švedska podnebna aktivistka Ia Aanstoot, ki Greenpeacu sporoča, naj opusti “staromodno” protijedrsko držo. Pravi, da ‘neznanstveno’ nasprotovanje skupine jedrski energiji EU služi interesom fosilnih goriv.
Aprila je skupina za okoljsko kampanjo napovedala, da se bo pritožila zoper odločitev Evropske komisije, da vključi jedrsko energijo v svoj klasifikacijski sistem za trajnostno financiranje. Ta “taksonomija” je zasnovana kot vodnik za zasebne vlagatelje, ki želijo financirati zelene projekte, katerih cilj je spodbuditi okoljske naložbe.
Opustite nasprotovanje jedrski energiji!
Ia Aanstoot iz Švedske, ki je tri leta sodelovala v gibanju petkovih šolskih stavk (začetnica stavk je bila Greta Thunberg), je dejala, da Greenpeaceov pravni izziv služi interesom fosilnih goriv namesto podnebnim ukrepom. Z aktivisti iz petih drugih držav EU je Aanstoot sprožila kampanjo Dragi Greenpeace, v kateri je prosila nevladno organizacijo, naj “opusti svoje staromodno in neznanstveno nasprotovanje jedrski energiji in se nam namesto tega pridruži v boju proti fosilnim gorivom”.
Jedrska elektrarna Eurajoki Olkiluoto na Finskem (Foto: epa)
Ta teden je Aanstootova sodišču EU predložil dokumente, v katerih je prosila, da postane “zainteresirana stranka” v prihajajoči pravni bitki med Evropsko komisijo in Greenpeaceom. Če sodišče odobri zahtevo, bodo ona in drugi zagovorniki jedrske kampanje lahko pričali v prid jedrski energiji.
Greenpeace je trdil, da je sistem klasifikacije EU t. i. “greenwashing” – politično opravičevanje jedrske energije, ki jedrskim elektrarnam omogoča, da prejmejo denar, ki bi sicer šel za obnovljive vire energije. Odvetniki nevladne organizacije so dejali, da jedrska energija povzroča “znatno škodo okolju”, zato je ne bi smeli vključiti v taksonomijo.
Aanstootova je dejala: “Več kot tretjina čiste energije v EU je jedrska, zato se mi zdi predlog Greenpeacea, da se je znebimo, res škodljiv. In vsekakor bi raje sodelovala z Greenpeaceom, da bi se znebili fosilnih goriv. Ko pa se aktivno borijo proti tako velikemu in uporabnemu orodju, kot je jedrska energija, se mi ne zdi, da bi lahko sodelovala z njimi.”
“Greenpeace je obtičal v preteklosti in se bori za čisto jedrsko energijo brez ogljika, medtem ko svet dobesedno gori. Za reševanje podnebnih sprememb moramo uporabiti vsa razpoložljiva orodja in jedrska energija je eno izmed njih. Utrujena sem od tega, da se moram boriti s kolegi okoljevarstveniki glede tega, medtem ko bi se morali skupaj boriti proti fosilnim gorivom.”
Za razliko od slovenskih mladih socialistov tuji udeleženci podnebnih stavk iščejo tudi rešitve. (Foto: STA)
Pridružila se je drugim mladim aktivistom iz Poljske, Švedske, Francije, Finske in Nizozemske. Ena od teh, 22-letna biologinja Julia Galosh, je dejala: “Z grozo sem protestirala proti Greenpeaceu, ko so se zavzemali za zaustavitev nemških jedrskih reaktorjev – nekaj, kar je povzročilo veliko večje povpraševanje po premogu. Zdaj hočejo preprečiti moji domovini Poljski prehod s premoga na jedrsko energijo. Dovolj je dovolj.”
Aanstootova meni, da je to generacijsko vprašanje, pri čemer so mlajši okoljevarstveniki bolj navdušeni nad jedrsko energijo kot tisti iz starejših generacij. “Zdi se mi, da je veliko argumentov, [ki] jih uporabljajo Greenpeace in drugi starejši okoljevarstveniki … zelo temelječih na identiteti. Zdi se, kot da je protijedrska usmerjenost vprašanje identitete teh starejših okoljevarstvenikov. Ta stara vprašanja so tista, ki jih je jedrska industrija večinoma premaknila, spremenile pa so se tudi globalne razmere. V 60. in 70. letih med protijedrskimi protesti podnebna kriza ni bila tako zaskrbljujoča kot danes.”
“Počutim se, kot da gre samo za to, da gremo v korak s časom in znanstveniki so šli naprej – IPCC [Medvladni odbor za podnebne spremembe] zdaj pravi, da je jedrska energija res pomembno orodje.”
Greenpeace ima celo floto ladij, s katerim nagaja naftni industriji. (Foto: Pixabay)
Tiskovni predstavnik Greenpeace EU je dejal: “Zelo spoštujemo ljudi, ki so zaskrbljeni zaradi podnebne krize in hočejo uporabiti vse, kar imamo za rešitev te težave, vendar gradnja novih jedrskih elektrarn preprosto ni izvedljiva rešitev. Glavna prednostna naloga je zmanjšanje emisij ogljika čim hitreje in čim ceneje, jedrska energija pa ne uspe v obeh točkah. Nova tovarna v Hinkleyju C zamuja več kot desetletje za načrti in v milijardah presega proračun. Naslednji v vrsti pri Sizewell C morda sploh ne bo začel proizvajati energije, dokler današnji novorojenčki ne postanejo najstniki. In industrija nima dolgoročne rešitve za varno shranjevanje radioaktivnih snovi.”
Smo pred preobratom
Jedrska energija je od nedavnega sprejemljivejša tudi za nemško javnost, kar se pozna tudi pri stališčih političnih strank. Po opozicijski CDU/CSU se za nadaljnje obratovanje elektrarn zdaj zavzema tudi vladna liberalna stranka FDP.
Nemška nuklearna elektrarna Emsald, ki je bila pred nedavnim ustavljena iz političnih razlogov. (Vir: AFP)
Strokovnjaki že leta razlagajo laični javnosti, da obnovljivi viri energije (OVE) niso rešitev podnebne krize, še manj pa energetske samozadostnosti. Kot je pokazal nemški primer: preveliko zanašanje na OVE lahko privede do višjih cen električne energije, recesije, električnih mrkov in (paradoksalno) do višjih izpustov CO2. Tega se razvita EU, razen Avstrije, Nemčije, Belgije in Nizozemske, zaveda, zato vlaga v jedrsko energijo in hidroelektrarne (pri Belgiji vemo, da je protijedrski aktivizem sponzoriral ruski denar, saj so imeli Rusi interes, da ostane EU odvisna od zemeljskega plina, ki ga dobi iz Ruske federacije).
Prav tako pri nas razumemo, da je slovenski politični pogrom proti jedrskim elektrarnam v osnovi motiviran s pohlepom in korupcijo, saj je bil premier Robert Golob in precejšnji del njegove ministrske ekipe v preteklosti močno vpleten v preprodajo poceni kitajskih fotovoltaičnih panelov (v ta “biznis” je bila vpletena celo premierjeva bivša žena). A vedno več je empiričnih dokazov, da so obnovljivi viri energije največji davkoplačevalski nateg stoletja.
