9.1 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

(FOTOGALERIJA) 33 dni – 100. obletnica ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov – nova muzejska razstava o dediščini prve moderne slovenske državne entitete

Na včerajšnji dan pred natanko sto leti, 29. oktobra 1918, je množica na Kongresnem trgu v Ljubljani pozdravila konec prve svetovne vojne in ustanovitev nove države Slovencev, Hrvatov in Srbov. “30-tisočglava množica je segala vse do glavnega poštnega urada, s hiš so plapolale trobojnice, na obzorju pa se je, kljub velikemu pomanjkanju in strahu pred burnimi spremembami, iskrilo upanje v nov, boljši jutri,” so v sporočilu za javnost zapisali predstavniki Narodnega muzeja.

Razstava, ki so jo ob tej priložnosti pripravili v Narodnem muzeju Slovenije v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Arhivom Republike Slovenije in Vojaškim muzejem Slovenske vojske, prikazuje prevratno obdobje ob razpadu Avstro-Ogrske in prve korake v samostojno slovensko državnost. Kratko obdobje delovanja Države SHS je trajalo le 33 dni: od nastanka nove države do njene združitve z geografsko, narodno in politično povsem drugačno Kraljevino Srbijo. Dragoceni drobci iz združenih muzejskih zbirk fotografij, osebnih predmetov in dokumentov, razglasov, razglednic, orožja, tekstila in vojaške opreme pričajo o življenju v tem kratkem, a prelomnem obdobju slovenske zgodovine.

Na včerajšnji novinarski konferenci pred odprtjem razstave so predstavniki sodelujočih ustanov podrobneje predstavili vsebino razstave. Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik je izrazila zadovoljstvo ob uspešno zaključenem skupnem razstavnem projektu in poudarila, da je 100. obletnico tako pomembne prelomnice treba dostojno obeležiti. »Čeprav so bili ti dogodki še posebej po drugi svetovni vojni skoraj izbrisani, jim je treba priznati poseben pomen. Ta razstava bo zagotovo pustila svojo sled v družbi in doprinesla k večji zavednosti.«

Soavtor razstave 33 DNI mag. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije je orisal splošno stanje družbe v nemirnih časih, ko je luč sveta ugledala nova država: »Vojna je izčrpala vojake na bojišču in prebivalstvo v zaledju.  Podpora zahtevam, ki jih je v dunajskem državnem zboru prebral Anton Korošec, je prerasla v veliko narodno in politično deklaracijsko gibanje, ki so ga vodile ženske v zaledju. Njegova mirovna komponenta kot pomembna mobilizacijska sila je danes skoraj pozabljena. Množična, industrijska vojna je imela dolgoročne posledice in ob njenem koncu so številni nezadovoljni povratniki napolnili ulice evropskih mest. Ob razpadu monarhije je tudi množica v Ljubljani in drugje pozdravila mir in nastanek nove države. Za trenutek se je zdelo, da so uresničene vse emancipacijske zahteve, a 33 dni Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je hitro prekril prah pozabe.«

Kot je poudaril soavtor razstave mag. Jože Podpečnik iz Narodnega muzeja Slovenije, ima obdobje Države SHS za Slovence prav poseben pomen: »Od politike pričakujemo, da bo prepoznala pomen 29. oktobra. Narodna vlada SHS v Ljubljani, ki jo je vodil dr. Josip Pogačnik, je v času po razpadu avstro-ogrskega državnega okvira in konca prve svetovne vojne samostojno in neodvisno upravljala politično in gospodarsko življenje na Slovenskem. To je bila prva slovenska narodna vlada, nosilka slovenske državnosti in pravno najvišja oblast.«

Major mag. Zvezdan Markovič iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske je izpostavil tudi pomen boja za meje tedanje države. Na številnih mejnih območjih so se vrstili mnogi spori in oboroženi spopadi. Na Štajerskem je slovensko narodno mejo z odločnim vojaškim posegom obranil slovenski častnik v bivši avstro-ogrski vojski major Rudolf Maister. »Borci za severo mejo si zaslužijo spoštovanje in čast, saj so po štirih letih trpljenja na frontah prve svetovne vojne zmogli vložiti napore, da smo Slovenci vzpostavili svojo mejo z Avstrijo.«

Gradivo za razstavo so poleg Narodnega muzeja Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Arhiva Republike Slovenije in Vojaškega muzeja Slovenske vojske prispevali tudi Dolenjski muzej Novo mesto, Muzej novejše zgodovine Celje, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Nadškofijski arhiv Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, TV Slovenija in številni posamezniki. Da je bilo sodelovanje med muzejskimi in arhivskimi ustanovami zelo uspešno, potrjuje tudi koordinator sodelujočih arhivov dr. Gašper Šmid iz Arhiva Republike Slovenije: »100. obletnica konca prve svetovne vojne je bila prelomna za slovensko državnost. Dokazali smo, da lahko arhivisti in muzealci zelo uspešno sodelujemo tudi pri zahtevnih temah, da se arhivsko gradivo in muzejski eksponati uspešno dopolnjujejo in nam prikazujejo čas in prostor ob koncu tega razburkanega obdobja. Celostno podobo dopolnjuje še izjemno bogat katalog, ki bo opominjal prihodnje rodove na začetke slovenske državnosti. Upam si trditi, da bomo v prihodnosti s tako plodnim sodelovanjem lahko izpeljali še veliko projektov.«

Ob razstavi bo v kratkem izšel tudi katalog, so še sporočili iz Narodnega muzeja.

Razstavo so odprli včeraj, spodaj si lahko ogledate FOTOGALERIJO. Avtorica fotografij je Polona Avanzo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine