Piše: J. S.
Previdnost je mati modrosti. Tudi na dopustu. Na jadranski obali na neprevidne turiste prežijo tudi nevarne živali, tako v morju kot na kopnem.
Tako kot v Sloveniji ima tudi Hrvaška tri vrste strupenjač. Le da boste namesto laškega gada na Hrvaškem naleteli na malega gada, ki je manjši od nam znanih vrst gadov. Imenujejo ga tudi Orsinijev gad. V naši državi ni razširjen. Hrvatje ga imenujejo “planinski žutokrog”.
Sicer pa se pazite modrasov, ki ga na Hrvaškem imenujejo “poskok”. Nasploh lahko vse nam znane strupenjače prepoznate po tem, da imajo glavo širšo od trupa, tudi rep imajo dokaj kratek, zanje je značilen tudi cikcakast vzorec. To velja tudi za navadnega gada, ki se po hrvaško imenuje “riđovka”. Vse nam znane strupenjače imajo tudi t. i. mačje oči (ozka zenica), kar za strupenjače drugod po svetu ni vedno značilno.
Načeloma kače niso napadalne, ugriznejo pa, če jih presenetiš. Predvsem ob pohodih na naravnem terenu uporabljajte primerno visoko obutev in bodite pozorni na neposredno okolico, da ne presenetite katere od strupenjač.
Tudi večino nestrupenih kač, ki jih poznamo v Sloveniji, najdete tudi na Hrvaškem. Tam je sicer še nekaj vrst avtohtonih kač, ki jih v Sloveniji ni. Denimo leopardji gož (hr. crvenkrpica), pa rdečkasta slepa kača, ki je ne smemo zamenjevati s slepcem (kuščar brez nog, podoben kači) in se v hrvaščini imenuje “crvolika sljeparica”, pa vitka (hr. plavetna) poljarica (v Sloveniji izjemno redka in ni avtohtona), zmajur in veliki bič.
Pri poimenovanju kač pri naših južnih sosedih torej bodite pozorni, da ne zamešate imen. “Bjelica” pri njih pomeni vrsto, ki jo pri nas imenujemo navadni gož (medtem ko poznamo belico kot drugo vrsto, ki jo na Hrvaškem imenujejo “šarena poljarica”), medtem ko belouško in smokuljo imenujejo praktično isto kot mi. Črnico imenujejo “crna poljarica”, progastega goža “kravosas”, mačjeokarico (polstrupenjačo, ki človeku ni nevarna) “crnokrpica”, kobranko (ne zamenjujte jih s kobrami!) pa “ribarica”.
V primeru, da bi zaradi kačjega ugriza iskali zdravniško pomoč, je torej dobro, da poznate tudi lokalno poimenovanje, sploh če gre za strupenjačo. A tudi če bi vas ugriznila nestrupena kača, je dobro, da zaradi preventive rano primerno oskrbimo, da ne pride do infekcije. Vsekakor je dobro, da poiščete zdravniško pomoč. Brez prevezovanja, izžiganja rane, sesanja krvi in podobnih zadev – potrebno je samo strogo mirovanje in (predvsem v primeru ugriza strupenjač) ne smete uživati alkoholnih pijač, ker širijo krvne žile.
