Piše: Samo Vidovič
V petem krogu kvalifikacij za svetovno prvenstvo skupine H je Slovenija v Stožicah gostila Malto. Gostje so prišli v Ljubljano neobremenjeni, na krilih visoke zmage proti Cipru. Na svetovno prvenstvo se ne morejo uvrstiti, tako da lahko vse tekme kvalifikacij igrajo dokaj neobremenjeni. Slovenija pa je po remiju s Slovaško nujno potrebovala zmago.
Selektor Matjaž Kek je v prvi postavi naredil štiri spremembe glede na zadnjo tekmo proti Slovakom. Vrnil se je kaznovani Kurtić, priložnost so od prve minute dobili še Bohar, Bijol in Gnezda Čerin. Kek ni mogel računati na našega najboljšega igralca Iličića, ki zaradi rumenih kartonov ni smel igrati.
Slovenija je takoj na začetku tekme začela s pritiskom na obrambno linijo gostov.
V 4 minuti smo videli prvi strel naših. Z visokim presingom so prisilili Maltežane do napake. Podano žogo je prestregel Bohar, potem pa je z dvajsetih metrov neoviran streljal čez gol.
V 13 minuti predložek Stojanovića z desne strani, Šeškov strel z glavo pa je zgrešil vrata.
V 24 minuti je s strelom poskušal Lovrić, zadel je obrambnega igralca gostov, od katerega se je žoga odbila v kot.
Gostje so prvič zapretili v 31 minuti, ko je Shaw po kotu na prvi vratnici z glavo streljal čez prečko.
Dve minuti kasneje pa so skoraj povedli. Mbong je močno ustrelil z dvajsetih metrov. Žoga je pred našim vratarjem Oblakom odskočila in ga presenetila, komaj jo je zadržal pred golovo črto.
V 36 minuti je imel po prekinitvi priložnost Mevlja, a je v gneči pred golom zadel gostujočega branilca Muscata.
V 44 minuti pa je po kotu Pepe z roko podrl Mevljo in latvijski sodnik Treimanis je pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec enajstmetrovke je bil Lovrić. Slovenija je odšla na polčas z minimalnim vodstvom. Osnovni cilj je bil tako izpolnjen.
V drugem polčasu smo pričakovali lov na drugi gol. Vendar se to ni zgodilo. Malteški igralci so vzpostavili ravnotežje na igrišču, tekma je bila v tem polčasu enakovredna. Nobena reprezentanca si v tem delu igre ni pripravila resnejše priložnosti, strela na nasprotna vrata. Nekajkrat je bilo sicer vroče pred obema vratarjema, pravega zaključka pa ni bilo. Vse je bilo narejeno nekako na pol, površno. Tekma je bila tako odprta do zadnjega sodnikovega žvižga.
V 88 minuti bi sicer Šporar z bele točke lahko odločil tekmo, a je gostujoči vratar Bonello njegov strel obranil. Pred tem je Attard v kazenskem prostoru naredil prekršek nad Zajcem, Treimanis pa je znova dosodil enajstmetrovko.
Na koncu minimalna zmaga Slovenije z 1:0. Našim igralcem in strokovnemu vodstvu čestitke za zmago. Važne so tri točke, vse ostalo se bo hitro pozabilo. Z igro gotovo ne moremo biti zadovoljni. Če so naši v prvem polčasu še prišli do neke akcije, zaključka, je v drugem polčasu vse to izostalo. Predvsem od ofenzivnih igralcev smo pričakovali več. Vprašanje je, kako bi se tekma končala, če Treimanis v prvem polčasu ne bi dokaj hitro pokazal na enajstmetrovko. Poznala se je odsotnost Iličića in njegovih idej v igri, individualnih sposobnosti.
Gostje so se prvi polčas branili, čakali na svoje priložnosti iz protinapadov ali prekinitev. V drugem polčasu so se odprli, začeli so pretiti, vendar tudi oni niso prišli do situacije, da bi lahko izenačili ali celo preobrnili rezultat. Dokazali so, da so v fazi defenzive resna, disciplinirana ekipa. Seveda pa jim manjka individualne igralske kvalitete v napadu. V tem segmentu igre so dokaj limitirani.
Sedaj čaka naše v torek v Splitu tekma proti Hrvaški, kjer bodo poskušali še drugič v teh kvalifikacijah presenetiti renomirane domačine. Že točka bi bila velik uspeh.
V igro se vrača Iličić, kar bi se v fazi napada gotovo moralo poznati. Seveda pa bo pomembno, da se “prebudi” še kakšen ofenzivni igralec.
