9.1 C
Ljubljana
nedelja, 11 aprila, 2021

Alois Lojze Jagodič: “Postal sem reprezentant Avstrije. To so bila moja najboljša leta igralske kariere”

Piše: Samo Vidovič

Z Aloisom Lojzetom Jagodičem smo se ob njegovi 75-letnici pogovarjali o nogometu. Spoštovan je kot igralec in trener po vsej Avstriji, še posebej na avstrijskem Koroškem, kjer ima status nogometne legende. Pogovor sva opravila v njegovi hiši v Celovcu, kjer živi skupaj z ženo mirno upokojensko življenje.

 DEMOKRACIJA: Prihajate iz Rečice ob Savinji, kjer ste živeli do svojega sedmega leta. Povojna oblast vam je odvzela premoženje.

JAGODIČ: Naša družina se je ukvarjala s prodajo živali, lesa, imeli smo gostilno. Po vojni so nam premoženje nacionalizirali. Oče se je odločil oditi v Avstrijo. Preostala družina je odšla nekoliko kasneje, leta 1953.

DEMOKRACIJA: Šli ste v Celovec, kako ste se znašli tam?

JAGODIČ: Ko je oče prišel v Avstrijo, ni znal govoriti nemško. Opravljal je različna dela, delal noč in dan. Delal je v gozdu, ukvarjal se je s prodajo lesa. Jaz sem se začel ukvarjati z nogometom.

DEMOKRACIJA:  Vi ste se lepo uveljavili v nogometu. Kakšni so bili vaši začetki? 

JAGODIČ: Stanovali smo pri igrišču ASK, ki je bil moj prvi klub. Nato sem prestopil v bolj znan klub Austria iz istega mesta. Potem sem šel nazaj k ASK. Leta 1969 pa sem dobil ponudbo dunajskega Rapida.

DEMOKRACIJA: Rapid je eden najbolj renomiranih avstrijskih klubov. Kaj lahko poveste o tem obdobju igranja za Rapid?

JAGODIČ: Starejši igralci so mi že na začetku dejali, da bom moral »delati« zanje, vendar sem se hitro uveljavil. Igral sem na poziciji defenzivnega veznega igralca. Leta 1972 smo bili pokalni zmagovalci Avstrije. Postal sem reprezentant Avstrije. To so bila moja najboljša leta igralske kariere.

DEMOKRACIJA: Leta 1971 ste prišli v reprezentanco Avstrije. Leto za tem ste igrali proti legendarnemu Peleju, ko so Brazilci osvojili naslov svetovnih prvakov v Mehiki.

JAGODIČ: Takrat sem bil edini reprezentant iz Rapida. Avstrija je gostovala na slavni Maracani ob slovesu Peleja od reprezentance. Bilo je skoraj 140.000 gledalcev, ozračje fantastično. Za Brazilijo so poleg Peleja takrat igrali še Gerson, Tostao, Rivelino, Clodoaldo in drugi velemojstri. Igrali so praktično s petimi ofenzivci, tekma se je končala 1:1. Pele je dal gol v prvem polčasu. Kurtu Jari je uspelo izenačiti, do konca nam je uspelo zdržati pritisk Brazilcev.

DEMOKRACIJA: V reprezentance ste bili še nekajkrat.

JAGODIČ: Igral sem še proti Švedski. Moral bi nastopiti tudi proti Italiji. Vendar sem dobil žulje na nogah. Reprezentanca je imela drugega proizvajalca nogometnih čevljev kot Rapid. Moral sem menjati obutev in ta me je ožulila, tako da nisem mogel igrati. Bil sem še na klopi proti Irski. Potem sem se na žalost poškodoval in nisem več igral za reprezentanco.

DEMOKRACIJA: Leta 1972 ste se vrnili v celovško Austrio. Zakaj ste se odločili za vrnitev?

JAGODIČ: Austria se je vrnila v prvo ligo. Njen trener Hohenberger je želel, da se vrnem v Celovec. Tudi sponzor Funder, velik industrialec, pri katerem je delala žena. Moj oče je takrat zbolel. Vse to so bili razlogi, zaradi katerih sem se vrnil.

DEMOKRACIJA: Pet let ste igrali za Austrio. Potem je malo manjkalo, da bi odšli v nemško Bundesligo.

JAGODIČ: Dobil sem ponudbo nemškega prvoligaša Hannovra. Bil sem že tam, treniral z njimi. Dal sem tudi gol na prijateljski tekmi. Avstrijski časopisi so že pisali o prestopu. Vendar se je zapletlo. Austria je hotela milijon šilingov odškodnine. Do prestopa žal ni prišlo, moral sem leto dni pavzirati. Takrat so bili drugačni predpisi glede prestopov, kot so danes.

DEMOKRACIJA: Nato ste prestopili v Villach, ki je takrat igral v drugi ligi.

JAGODIČ: Najprej sem igral za Villach, potem še za Spittal. Hkrati sem se začel ukvarjati tudi s trenerstvom, bil sem igralec-trener. Kasneje sem treniral številne ekipe na Koroškem. Med drugimi Austrio, SAK, ASK, ATUS Ferlach, SVG Bleiburg/Pliberk, nazadnje pa Kühnsdorf/Sinčo vas. Kot igralec pa sem nazadnje stopil na igrišče, ko sem bil star 56 let, za nižjeligaša Schiefling. Trener pa sem bil do svojega 71. leta.

DEMOKRACIJA: Po koncu kariere nogometaša ste se zaposlili v celovški bolnišnici.

JAGODIČ: Triindvajset let sem delal v pisarni v bolnišnici. Bil sem zadolžen za nabavo življenjskih potrebščin in materiala, ki ga je bolnišnica potrebovala. Sedaj sem že štirinajst let v pokoju.

DEMOKRACIJA: Znani ste bili kot strog, nepopustljiv trener, ki je zahteval popolno disciplino tako na treningih kot na tekmah.

JAGODIČ: Trening mora biti kot tekma. Ne sme se preveč stati, igralci morajo biti ves čas v gibanju. Pomembno je, da so treningi intenzivni, da niso predolgi in da se med njimi ne govori preveč.

DEMOKRACIJA: Kako bi primerjali nogomet danes in v vaših časih?

JAGODIČ: Danes se igra precej hitreje. Zato se mora tudi drugače trenirati. Sedaj se igra direktno, s prvo ali z drugo žogo. V ospredju sta presing, fizična moč igralcev.

DEMOKRACIJA: Ko pogledate nazaj, ali ste zadovoljni z doseženim v nogometu?

JAGODIČ: V splošnem sem lahko zadovoljen. Igral sem v Rapidu, za državno reprezentanco. Morda je bila napaka, da sem se po treh letih vrnil z Dunaja v Celovec. Žal mi je tudi, da se mi ni izšlo za igranje v nemški Bundesligi.

DEMOKRACIJA: Katerega od slovenskih nogometašev najbolj cenite? Nekaj ste jih tudi trenirali …

JAGODIČ: Najboljši je bil gotovo Brane Oblak. Cenil sem tudi brata Ameršek, Vilija in Petra. Treniral sem kar nekaj slovenskih igralcev. Omenil bi Jožeta Prelogarja, Zlatka Ratajca, Mladena Jovičevića in Primoža Gliho. Ob tem bi omenil, da smo pred dvema letoma dan pred tekmo Avstrija-Slovenija v Celovcu igrali predtekmo veteranov med tema ekipama. Bil sem selektor avstrijske reprezentance.

DEMOKRACIJA: Katero ligo spremljate najraje?

JAGODIČ: Najraje gledam nemško Bundesligo. Borussia Dortmund mi je ljubša kot Bayern. Sicer pa v tej ligi navijam za Schalke 04. Nekoč je bil to renomiran klub. Sedaj so slabi, na zadnjem mestu, izpadli bodo iz lige.

DEMOKRACIJA: Lahko omenite kakšno zanimivost iz svoje kariere?

JAGODIČ: Leta 1993 sva se s Pelejem spet srečala. V Celovcu je potekalo veteransko svetovno prvenstvo v nogometu. Pele je bil gost. Skupaj sva se fotografirala, v roki sva imela časopis iz leta 1971, ki je pisal o tekmi Avstrija-Brazilija. Bila sva tudi gosta na televiziji.

DEMOKRACIJA: Še zadnje vprašanje. Ali še kdaj obiščete svoj rojstni kraj?

JAGODIČ: Pred dvema letoma sem bil povabljen, imel sem tudi intervju. Vse sem pogledal, vse je nekako drugačno. Malo sem se še spomnil.  Rodbina je še vedno v Rečici, obiskal sem teto. To je bil res lep dan.

Biografija

Alois Lojze Jagodič je 24. marca dopolnil 75 let. Po vsej Avstriji je spoštovan kot igralec in trener. Na avstrijskem Koroškem ima status nogometne legende. Izhaja iz Rečice ob Savinji, večji del svojega življenja živi v Avstriji. Igral je za avstrijsko nogometno reprezentanco, za prvoligaša Rapid z Dunaja in Austrio iz Celovca. Višek njegove nogometne kariere je nastop proti nekoč najboljšemu igralcu sveta Peleju, ko je Avstrija gostovala proti Braziliji na Maracani.

Zadnje novice

Sorodne vsebine