Piše: L. B.
Željko Vogrin je veteran vojne za Slovenijo, ki je deloval kot kriminalist v Mariboru. V pogovoru je govoril o vojni z Jugoslovansko armado in aktivnosti Policije v času osamosvajanja Slovenije.
»Leti 1990 in 1991 sta bili zgodovinski za Slovenijo, saj so se uresničile dolgoletne sanje o samostojni Slovenije. Dejavnost policije v osamosvojitvenem procesu je potekala že pred letom 1990. Omenil bi tudi leto 1989, z napovedanim “Mitingom resnice.” Znano je, da je vodstvo takratne policije miting prepovedalo. Določene aktivnosti glede preprečitve prihoda t. i. “mitingašev” je prevzela policija, ki je določeno število policistov poslala na južno mejo. Takrat sem bil tudi sam na južni meji, kot kriminalist v pripravljenosti, če bi do prihoda “mitingašev” res prišlo. Na srečo so od mitinga odstopili.«
Vogrin je povedal, da se je Policija na morebitne nasprotne provokacije s strani Jugoslovanske armade odzvala razumno in bila pripravljena na kakršno koli agresijo.
Bivši kriminalist je bil sodelavec s Francem Kanglerjem v kriminalistični službi, kjer so imeli različne naloge. Osnovne naloge so bile zbiranje informacij in opazovanje vojaških objektov, ko pa se je končala agresija JLA so opravili tudi razgovore s prebežniki in vojnimi ujetniki, ogledali so si kraje, kjer so potekali spopadi.
»Dogodki v Pekrah so bili pomemben mejnik. Mariborčani so pokazali svojo enotnost in pripravljenost upreti se agresiji JLA. Če bi takrat Mariborčani klonili, bi verjetno bil tok dogodkov drugačen. Tako pa so Mariborčani s svojo odločnostjo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj dogodkov, morda je bilo to ključno za osamosvojitev Slovenije,« je povedal Željko Vogrin.
Za konec je dejal: »Državni svet vidim kot homogeno skupnost, kjer je, v nasprotju z Državnim zborom, dialog na višjem nivoju. K temu gotovo prispeva tudi predsednik Državnega sveta, spoštovani Alojz Kovšca, ki zna z umirjenim in odločnim načinom vodenja držati Državni svet na zavidljivem nivoju. Njegova zasluga je, da Državni svet pridobiva na veljavi.
V družbi pa pogrešam sodelovanje pri ključnih projektih. Tega ni, pa tudi splošna politična kultura je na zelo nizki ravni. Kar je dovoljeno enim, drugim ni. Občutek imam, da so v Sloveniji prvorazredni in drugorazredni državljani. K temu v določeni meri prispevajo tudi mediji. Eni – predvsem politiki desnega političnega prepričanja – doživljajo medijske linče za storjene nepravilnosti, mediji pa politikom levega političnega prepričanja marsikaj “odpustijo”, oziroma poskušajo zadeve utišati, pogosto pomesti pod preprogo. Slovenija mora postati pravna država, za vse morajo veljati enaki vatli. Dvig politične kulture se mora znatno izboljšati. Objektivnost medijev mora postati realnost v naši Sloveniji.«
