Piše: C. R., STA
Kanadsko-avstrijska Magna prihodnji teden ustavlja proizvodnjo v hoški lakirnici. Na lokaciji, kjer naj bi ostalo 50 zaposlenih, nameravajo urediti podporno-razvojno središče za svoje druge lokacije po svetu, 108 drugim zaposlenim naj bi ponudili delo v Gradcu. Minister Matjaž Han od podjetja pričakuje vračilo 18,6 milijona evrov državne pomoči.
Dejavnosti bodo preselili v Gradec, ob čemer so iz podjetja sporočili, da bodo skušali čim večjemu številu zaposlenih zagotoviti delovna mesta znotraj skupine, za nekatere pa bodo v skladu z zakonodajo pripravili program razreševanja presežnih delavcev.
Uprava je v Ljubljani obiskala tudi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in kot je v izjavi novinarjem povedal minister Matjaž Han, nameravajo na lokaciji lakirnice zaenkrat urediti podporno-razvojno središče za druge Magnine lokacije po svetu.
Po njegovih podatkih naj bi na lokaciji ostalo 50 zaposlenih, preostalim 108 zaposlenim naj bi ponudili nadomestno zaposlitev v svoji tovarni v Gradcu.
Zaposlene je novica o tem šokirala, je povedal predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) Gvido Novak. Delajo namreč samo še do konca tedna, potem pa odhajajo na čakanje, vse dokler ne bodo zaključeni vsi postopki v skladu z zakonodajo v primeru odpuščanja večjega števila delavcev. V tem času jim bo podjetje namesto zakonskih 80 izplačalo 90 odstotkov plače.
Sicer pa Magna kljub trenutnim neugodnim razmeram na globalnem avtomobilskem trgu ne razmišlja o dokončni opustitvi strateškega načrta o razvoju celovite proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Ko se bo izkazala priložnost sklenitve kakšnega pomembnega avtomobilskega posla, v Magni zagotavljajo, da bodo svoje načrte v Hočah izpolnili. Nenazadnje je v ta namen že veljaven občinski prostorski načrt, pridobljeno okoljevarstveno soglasje, družba pa je že odkupila del zemljišč za načrtovano drugo fazo projekta.
Po dostopnih informacijah naj bi bila Magna v pogovorih z več potencialnimi strateškimi partnerji, od uspešnosti teh pogovorov pa je odvisno, kdaj se bo avtomobilska multinacionalka lotila gradnje druge faze, torej karosernice in sestavljalnice avtomobilov in spremljajoče infrastrukture.
Prihod kanadsko-avstrijske multinacionalke v Hoče sta leta 2016 napovedala takratni premier Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek, vlada pa je sprejela celo poseben zakon, znan kot Lex Magna, ki je med drugim omogočal razlastitev lastnikov zemljišč.
Marca 2017 je vlada sprejela sklep o dodelitvi 18,61 milijona evrov finančne spodbude Magni Steyr za vzpostavitev proizvodnje, a se je realizacija okoli 150 milijonov evrov vrednega projekta prve faze nekoliko ustavila zaradi nasprotovanja okoljskih organizaciji, ki so nasprotovale sečnji tamkajšnjega gozda in postavitev lakirnice na kmetijske površine.
Agencija za okolje je avgusta 2017 Magni izdala okoljevarstveno soglasje, a so se okoljske organizacije na to pritožile. Magna je zato posredovala pisno zavezo, da bo še v prvi fazi zgradila tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrata, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa, a se to vse do danes še ni zgodilo. Ker je investitorjem jeseni le uspelo skleniti dogovor z okoljevarstveniki, je okoljevarstveno soglasje postalo pravnomočno, Magna pa je kmalu zatem prejela tudi gradbeno dovoljenje.
Država je nato z Magno podpisala pogodbo o izvedbi strateške investicije in dodelitvi finančne spodbude za investicijski projekt, ki je obljubljal najmanj tisoč delovnih mest v naslednjih petih letih, medtem ko je prva faza predvidevala zaposlitev 400 delavcev.
Marca 2019 so začeli s poskusno proizvodnjo, tovarno pa so slovesno odprli julija istega leta.
Han je v izjavi za javnost poudaril, da bo Slovenija od Magne zahtevala vračilo državne pomoči. Gre za 18,6 milijona evrov, ki jih bo država zahtevala nazaj z obrestmi vred in uprava se s tem strinja, je dejal. “Kar je država vložila neposrednih finančnih sredstev v Magno in zaradi neizpolnjevanja vseh pogojev, bo zahtevala nazaj z obrestmi vred in uprava se s tem strinja,” je povzel.
Podjetje je z odločitvijo seznanilo tudi hoškega župana Marka Soršaka, ki mu je predvsem žal, da podjetje ni prejelo okoljevarstvenega soglasja za zagon proizvodnje pred novembrom 2021, saj bi v tem primeru zdaj na tej lokaciji že serijsko izdelovali električna vozila Ocean ameriškega podjetja Fisker, ki jih zdaj sestavljajo v graški tovarni.
“Vse skupaj je trajalo več kot tri leta, kar je bilo nekoliko predolgo. Upam, da investitor vendarle čim prej najde novega naročnika in da na tem prostoru nastane tisto, kar so načrtovali, saj je bilo narejeno že veliko delo v tej smeri,” je dejal Soršak.
