Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Otroci tožilske elite sredi epidemije rajajo na Trgu republike, sodeč po napovedniku Protestne ljudske skupščine pa njihovo početje podpira tudi prof. dr. Ciril Ribičič, sin komunističnega funkcionarja, ki je sodeloval pri pripravi insceniranih političnih procesov po stalinističnem vzoru. Ciril Ribičič je bil sicer tudi sam predsednik predsedstva CK Zveze komunistov – torej predhodnice stranke SD, kar seveda pojasnjuje njegovo podporo petkovim protestnikom. Kasneje je postal ustavni sodnik, pa tudi predsednik ustavnega sodišča, kar pravzaprav pove prav vse o slovenskem pravosodnem sistemu in političnem kadriranju na organih, ki naj bi bili neodvisni.
Včeraj je bil svetovni dan človekovih pravic, Protestna ljudska skupščina z Jašo Jenullom na čelu pa je v ta namen na Trgu republike zbirala zimska oblačila, pripomočke in finančna sredstva. Nato so pripravili še javno tribuno, na kateri so obravnavali svoje zahteve na področju reforme političnega sistema, vladavine prava in človekovih pravic. Ker so se ob vsem tem očitno dolgočasili, je na Trgu republike nastal tudi snežak v falični obliki. Sicer pa so napovedali tudi peko kostanja – s čemer naj bi se ponorčevali iz odloka, ki na stojnicah prepoveduje kuhano vino, kostanj pa je dovoljen. Ljudi se je zbralo bore malo, je pa naša javna medijska hiša seveda vseeno poskrbela za medijsko pokritost.
Protestna ljudska skupščina (po domače petkov kolesariat) je še zapisala, da se jim bodo pridružili nekateri gostje, kot je na primer Ciril Ribičič. Spomnimo, Ribičič je bil edini sodnik ustavnega sodišča Slovenije po letu 1990, ki je bil pred imenovanjem na to mesto predsednik politične stranke in član Državnega zbora Republike Slovenije. Torej prav nič politične kader, mar ne. Seveda pa je Ciril tudi sin Mitje Ribičiča, ki je bil med drugim tudi predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije, še pred tem, po osvoboditvi, pa je delal v OZNI in UDV za Slovenijo, kot pomočnik načelnika OZNE in od 1947 kot pomočnik notranjega ministra – sodeloval je pri pripravi insceniranih političnih procesov po stalinističnem vzoru. Tudi njegov sin, Ciril, je bil predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije (ZKS), in sicer zadnji, izvoljen na njenem kongresu decembra 1989. Leta 2000 je postal ustavni sodnik na ustavnem sodišču, od leta 2007 je deloval tudi kot podpredsednik US. Ribičič je torej eklatanten primer, kakšen kader se nastavlja na ustavno sodišče in na splošno v slovenski pravosodni sistem.
Stare struje komunističnega sistema so vedno znale odlično poskrbeti za svoje sinove in hčere, jasno kot beli dan pa je tudi to, da leta 1991 ni prišlo do preloma med starim in demokratičnim sistemom. Potomce komunistov tako najdemo zaposlene kot univerzitetne profesorje, raziskovalce na inštitutih, novinarje, sodnike ali visoke uradnike, na številnih institucijah. Nenazadnje pa je treba še enkrat spomniti tudi še na eno znano dejstvo. Čeprav je Mitja Ribičič po vojni pomagal oblikovati seznam 5850 ljudi, ki jih je OZNA aretirala, vsaj 234 ljudi pa so tudi ubili, njegova zločinska dejanja nikoli niso dočakala epiloga. Proti njemu je sicer bila podana kazenska ovadba Vrhovnega tožilstva v letu 2006, vendar pa jo je Okrožno sodišče v Ljubljani pravnomočno zavrnilo, ne glede na to, da so bili predloženi dovolj trdni dokazi – kar nam je potrdil tudi Pavel Jamnik, nekdanji kriminalist, ki je Mitji Ribičiču očital kaznivo dejanje genocida po 373. členu, 2. odstavka slovenskega kazenskega zakonika, ovadba pa je obsegala kar 48 strani.
