Danes se začne uporabljati novela zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki v skladu z evropsko direktivo prinaša novosti pri plačevanju DDV za storitve v drugi državi članici ter pri obravnavi kuponov. Uporabljati se začenjajo tudi nove določbe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, namenjene preprečevanju izogibanja davkom.
V skladu s prenovljenim zakonom o DDV se bodo v skladu s pravili EU vsi kuponi v vseh državah članicah enotno obravnavali glede DDV. Pri tem zakon razlikuje med dvema vrstama kuponov – enonamenskimi in večnamenskimi -, če so izdani po 31. decembru 2018.
Enonamenski kupon je tisti kupon, za katerega so že ob izdaji znani podatki o dobavi blaga ali opravljanja storitev, na katere se nanaša. Za tak kupon je treba obračunati DDV že ob njegovi prodaji, to pa pomeni, da izročitev blaga ali storitve, ki se plača z njim, ni predmet obračuna DDV.
Če ti podatki niso na voljo, se šteje, da gre za večnamenski kupon. Izročitev blaga ali storitve, ki se plača z večnamenskim kuponom, se šteje kot dobava blaga ali storitve, posledično je od nje treba obračunati DDV.
Novela zakona prinaša tudi o poenostavljena pravila o DDV za določene storitve, ki jih majhna podjetja opravijo v drugi državi članici. Gre za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve, ki jih ti zavezanci opravijo končnim potrošnikom v drugih državah članicah v višini do 10.000 evrov letno. Po novem se jim ni treba več registrirati v sistemu miniVem oz. se registrirati za DDV v vsaki posamezni državi EU, iz katere so njihove stranke, pač pa vedno obračunajo slovenski DDV.
DZ je novembra lani sprejel tudi novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, v katero je vključil določbe evropske direktive, namenjene preprečevanju izogibanja davkom. Ta z današnjim dnem v slovenski pravni red prenaša dva inštituta iz evropske direktive, in sicer pravilo o preprečevanju zlorab in pravilo glede nadzorovanih tujih družb.
Prvo pravilo med drugim presoja, ali ima določen pravni posel ekonomski namen, torej ali gre za pristen posel. Tako cilja predvsem na domača in tuja multinacionalna podjetja, ki lahko prek svojih povezanih oseb strukturirajo sheme na način, da te ne odražajo ekonomskega namena posla. S tem naj bi pravilo tudi preprečevalo agresivno davčno načrtovanje.
Drugo pravilo pa določa, da se dobički nadzorovane tuje družbe, to je povezane osebe davčnega zavezanca, ki niso zadostno obdavčeni ali so oproščeni davka v jurisdikciji nadzorovane tuje družbe, vključijo v davčno osnovo zavezanca.
