Stopnja brezposelnosti se novembra ni bistveno spremenila glede na mesec poprej. Vodja vladne posvetovalne skupine Matej Lahovnik meni, da bi bila stopnja brezposelnosti mnogo višja, če vlada ne bi sprejela ukrepov za blaženje krize. Tukaj so v ospredju predvsem ukrepi čakanja na delo, subvencioniranega delovnega časa in zagotovitev pomoči samostojnim podjetnikom v obliki temeljnega dohodka. V primerjavi s krizo po letu 2008 pa smo danes priča popolnoma drugačni situaciji. Kriza, ki jo je povzročil koronavirus je, po mnenju Lahovnika, močnejša od finančne leta 2008, saj bo ta trajala veliko dlje zaradi začasnega zaprtja dejavnosti. Za razliko od takrat pa so vlade na krizo tokrat odgovorile popolnoma drugače, kar se je prikazalo v učinkovitosti ukrepov. “Tokrat je EU odreagirala povsem drugače, saj se je zavedala hudega udarca na ekonomijo povzročenega s strani koronavirusa. Nasprotno EU tokrat spodbuja izrazito ekspanzivno politiko, ki z ukrepi skuša ohraniti kondicijo gospodarstva in nizko brezposelnost, kar bo posledično v drugi polovici leta vplivalo na ponovno nadpovprečno rast,” pojasnjuje Lahovnik.
Ob koncu novembra 2020 je bilo registriranih 84.139 brezposelnih oseb, kar je 0,6 odstotka več kot oktobra, v primerjavi z novembrom 2019 pa je bila brezposelnost večja za 16,2 odstotka. Na novo se je novembra na Zavodu prijavilo 7.356 brezposelnih oseb, kar je 21,9 odstotka več kot novembra 2019. Zavod je novembra iz evidenc odjavil 6.871 brezposelnih oseb, medtem pa se je novembra kljub strogim omejevalnim ukrepom zaposlilo oziroma samozaposlilo 4.587 posameznikov.
Stopnja registrirane brezposelnosti, ki jo izračunavajo na Zavodu za zaposlovanje, je bila septembra 2020 8,6 odstotna, medtem ko je po podatkih Sursa stopnja anketne brezposelnosti znašala 5,1 odstotka. Decembra je pričakovati nekoliko višjo brezposelnost, kar je vsakoletni trend zaradi poteka pogodb za določen čas. Stopnja brezposelnosti je višja med ženskami (9,5 odstotka), kot med moškimi (7,9 odstotka). Najvišjo stopnjo je imela območna služba Murska Sobota (11,7 odstotka), najnižjo pa OS Kranj in OS Nova Gorica (6,4 odstotka).
Brezposelnost – november 2020, po skupinah (Vir: ZRSZ)
Po navedbah Urada za makroekonomske analize in razvoj – UMAR je število brezposelnih konec novembra kljub ponovnemu omejevanju poslovanja od sredine oktobra, ostalo na podobni ravni kot v predhodnih dveh mesecih. Po izraziti rasti v prvem valu epidemije se je po sprejetju interventnih ukrepov za ohranitev delovnih mest in sproščanju omejitev število registriranih brezposelnih od sredine leta postopoma zmanjševalo. Število se je od sredine oktobra, ko je bil razglašen drugi val epidemije, ohranilo na podobni ravni, na kar ob delni prilagoditvi podjetij in potrošnikov drugačnemu poslovanju, v veliki meri vpliva podaljševanje interventnih ukrepov.
Vlada je s pomočjo ukrepov v PKP ublažila pritiske na brezposelnost
V sklopu pomoči protikoronskih ukrepov je vlada zagotovila različne vire pomoči gospodarstvu skozi posredne in neposredne ukrepe. Skupno je BDP v devetih mesecih medletno upadel za šest odstotkov, kar je manj od napovedanega in manj od povprečnega padca BDP v državah EU. Po izračunih UMAR-ja bi bil brez sprejetih interventnih ukrepov padec BDP še višji, kar pa bi posledično vplivalo tudi na višjo stopnjo brezposelnosti. Vodja vladne svetovalne skupine dr. Matej Lahovnik ocenjuje, da bi brez sprejetih ukrepov bila brezposelnost v času krize s koronavirusom mnogo višja.
Zavod za zaposlovanje (Foto: STA)
S finančnega vidika je bil najobsežnejši paket pomoči ukrep plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja in je znašal preko 622 milijonov evrov. Prispevki pa so bili plačani več kot 742 tisoč upravičencem. Drugi finančno najobsežnejši paket pomoči pa je vlada namenila na področju delovnih mest, investicija države pa je znašala preko 414 milijonov evrov. V sklopu tega ukrepa je preko 147 tisoč upravičencev prejelo nadomestila za čakanje na delo. Za zagotavljanje izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka pa je bilo namenjenih preko 83 milijonov evrov.
Subvencioniranje polnega delovnega časa
Na zavodu za zaposlovanje so do sedaj za skrajšani delovni čas prejeli 13.894 vlog delodajalcev za 63.364 zaposlenih, so zapisali v časopisu Finance. V celotnem času trajanju ukrepa je država nakazala skupno 18,2 milijona evrov, medtem ko so za ukrep čakanja na delo, do konca novembra izplačali 303,55 milijona evrov. Poleg omenjenih neposrednih finančnih spodbud za ohranjanje nižje stopnje brezposelnosti, pa je vlada s pomočjo ukrepov zniževala brezposelnost tudi posredno preko drugih ukrepov, kot so to denimo turistični boni.
Za razliko od leta 2009 smo na to krizo odgovorili mnogo hitreje, zato so učinki ukrepov veliko večji
Leta 2008 je stopnja brezposelnosti bila na podobni ravni, kot novembra letos. Leto kasneje se je le-ta dvignila na 10,3 odstotka, nakar je vlada Boruta Pahorja na krizo z ukrepi odgovorila nekoliko pozno. Denimo zakon o subvencioniranju delovnega časa je bil sprejet šele 14. januarja 2009, delno povračilo nadomestila plač pa je bilo omogočeno šele pet mesecev kasneje. Gospodarska kriza po letu 2008 je tako postala dober primer in nauk, kako ukrepati v času krize s katero smo se soočili. “Ko je nastopil čas krize pred dvanajstimi leti so vlade prepozno odgovorile na finančno krizo, ki nas je doletela, saj je bila kriza ki smo jo doživeli povsem nekaj novega,” je obrazložil takratni gospodarski minister Lahovnik.
Foto: iStock
V nadaljevanju obrazloži, da je ta težava izhajala iz samega vrha EU, ki je v prvi fazi iskala krivca za nastalo finančno krizo, po drugi strani pa je izvajala izrazito restriktivno politiko, ki je države omejevala pri zadolževanju. “Tokrat je EU odreagirala povsem drugače, saj se je zavedala hudega udarca na ekonomijo povzročenega s strani koronavirusa. Nasprotno EU tokrat spodbuja izrazito ekspanzivno politiko, ki z ukrepi skuša ohraniti kondicijo gospodarstva in nizko brezposelnost, kar bo posledično v drugi polovici leta vplivalo na ponovno nadpovprečno rast,” še obrazloži. Po podatkih OECD bomo v Evropi v drugi polovici leta 2021 beležili nadpovprečno gospodarsko rast, čemur botrujejo tudi dobre napovedi o dostopnosti cepiva.
Kljub temu, da je kriza s koronavirusom veliko bolj močna, ostaja brezposelnost nižja kot po krizi leta 2008
Ker se je na celotni ravni EU prižgal alarm o izgubljenem desetletju zaradi epidemije, je kot smo že omenili odreagirala hitreje in učinkovito. Slovenija je temu zgledu sledila, zato je z ukrepi zagotovila, da ostaja stopnja brezposelnosti dokaj nizka. Denimo najvišjo brezposelnost zaradi finančne krize smo zabeležili leta 2013, ko je znašala več kot 13,5 odstotka. Lahovnik meni, da je k temu najbolj pripomogla enotnost na ravni EU in zagotovitev sredstev po nizki obrestni meri. “Ključen je bil pri tem julijski dogovor Evropskega sveta, kjer so se voditelji držav EU dogovorili o paketu pomoči za okrevanje po epidemiji koronavirusa,” poudarja. Zadnji korak k uspešnemu okrevanju Evropske unije tako še ostaja dogovor o povezovanju sredstev z vladavino prava, kar je že poudaril premier Janez Janša. “Če tega dogovora države članice ne bodo dosegle, nas lahko čaka mnogo hujša gospodarska kriza in upočasnjeno okrevanje, kot smo ga doživel po letu 2008,” na koncu še poudari Lahovnik.
Sara Rančigaj
