2.6 C
Ljubljana
sobota, 20 aprila, 2024

Vlada v DZ pošilja noveli zakona o biometrični osebni izkaznici in zakona o prijavi prebivališča

Vlada je danes določila besedili predloga novel zakona o osebni izkaznici in zakona o prijavi prebivališča. S prvo zagotavlja pravno podlago za uvedbo biometričnih osebnih izkaznic, z drugo pa bo skušala zajeziti problematiko fiktivnih prijav prebivališč, so sporočili po seji vlade.

 

Novela zakona o osebni izkaznici je potrebna, ker je uredba Evropskega parlamenta in Sveta državam članicam EU naložila, da morajo 2. avgusta 2021 začeti izdajati biometrične osebne izkaznice.

Nova osebna izkaznica bo po predlogu vsebovala čip, na katerem bo shranjen zapis dveh prstnih odtisov in fotografije obraza imetnika dokumenta.

Predlog določa, da se bo ob vlogi za izdajo osebne izkaznice državljanu od dopolnjenega 12. leta starosti poleg fotografije odvzelo tudi dva prstna odtisa. Tako odvzete prstne odtise se bo v evidenci izdanih osebnih izkaznic hranilo najdlje do vročitve osebne izkaznice, vendar ne več kot 90 dni od datuma izdaje osebne izkaznice.

Biometrični podatki posameznika, zapisani na čipu, se bodo lahko uporabljali le za preverjanje verodostojnosti osebne izkaznice in istovetnosti imetnika osebne izkaznice pri prehajanju države meje. Osebna izkaznica bo veljala eno leto, kadar odvzem prstnih odtisov začasno ne bo mogoč.

V Sloveniji sicer organi od leta 2006 že izdajajo biometrični potni list, zato glavne rešitve predloga novele sledijo že obstoječim določbam zakona o potnih listinah.

Slovensko osebno izkaznico na nespremenjenih obrazcih izdajajo že od leta 1998. Veljavno osebno izkaznico ima več kot 1.823.000 državljanov. Vse stare osebne izkaznice bodo ostale v veljavi, bo pa lahko državljan staro zamenjal z novo tudi pred potekom, če bo želel, je navedeno v sporočilu.

Predlog novele zakona o prijavi prebivališča pa ponovno uvaja krajevno pristojnost za prijavo prebivališča, kar pomeni, da bo lahko posameznik prijavil stalno ali začasno prebivališče samo na območju tiste upravne enote, kjer je naslov, na katerega se prijavlja. Ob prijavi se bo stanodajalca, tako kot to že velja za posameznika, zavezalo, da ob prijavi navede resnične podatke. Ob vsaki prijavi bo uradna oseba dolžna preveriti podatke o dejanski rabi dela stavbe, uporabni površini dela stavbe, namenjene stanovanjski rabi oziroma nastanitvi, in število že prijavljenih oseb na naslovu. Z zakonom bodo predpisani tudi površinski standardi za prijavo prebivališča.

Če osnovni pogoji za prijavo, ki izhajajo iz rabe oziroma namembnosti, velikosti ali števila že prijavljenih oseb, ne bodo izpolnjeni, bo namesto ugotovitvenega upravnega postopka izveden skrajšan upravni postopek – poziv k dopolnitvi vloge in zavrnitev prijave, če dokazila ne bodo priložena v roku, je zapisano v sporočilu.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine