Piše: C. R., STA
Vlada je odobrila investicije za izboljšanje vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja, saj je v Načrt razvojnih programov za obdobje 2023-2026 uvrstila projekt »Oskrba rižanskega in kraškega omrežja s pitno vodo«.
Oskrba prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja se zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti problematike uvršča med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture. Namen investicije je skupna priprava in izvedba nujnih investicijskih del na medobčinskem oziroma regionalnem vodovodnem omrežju na področju devetih občin, ki ga upravljata Rižanski vodovod Koper in Kraški vodovod Sežana. Glavni cilji načrtovane investicije so možnost dobave dodatnih količin vode iz Kraškega vodovoda Sežana, možnost dobave dodatnih količin vode iz tržaškega vodovoda in iz vodnega vira Sv. Ivan, možnost stabilnejše proizvodnje vode v vodarni Gabrijeli, zagotavljanje kakovostne in nemotene oskrbe s pitno vodo, povečanje varnosti oskrbe s pitno vodo tako z vidika porabe, okolja in dobrega počutja uporabnikov.
Za oskrbo slovenske Istre z vodo po 1,3 milijona evrov letos in prihodnje leto
Vlada je na seji v načrt razvojnih programov za obdobje 2023–2026 umestila projekt oskrbe rižanskega in kraškega omrežja s pitno vodo, s katerim naj bi izboljšali oskrbo slovenske Istre s pitno vodo. Kot je na novinarski konferenci povedal minister za naravne vire Uroš Brežan, bodo učinki ukrepov vidni že to poletje. “S tem projektom bistveno izboljšujemo možnost oskrbe Rižanskega vodovoda in slovenske Istre že v letošnjem poletju. V načrtu razvojnih programov smo zagotovili po 1,3 milijona evrov v letih 2023 in 2024 za kratkoročne projekte, ki smo jih oblikovali skupaj z Rižanskim in Kraškim vodovodom ter občinami slovenske Istre in kraškega zaledja,” je dejal in dodal, da je predvidenih pet projektov.
Bistven sklep vlade v povezavi z oskrbo s pitno vodo pa govori o tem, da bo ministrstvo za naravne vire in prostor v roku meseca dni na vladi predstavilo tudi načrte za srednjeročne in dolgoročne rešitve oskrbe s pitno vodo. “Verjamem, da razmere ne bodo slabše, kot so bile ob lanski suši. Če pa bo tako, bomo še vedno s kakšno intervencijo v sodelovanju z ministrstvom za obrambno in upravo za zaščito in reševanje reševali te težave na način, kot je bilo to opravljeno v lanskem letu.”
Ob tem je izrazil zadovoljstvo tudi nad tem, da jim je v okviru priprave programa kohezijske politike v obdobju 2021–2017 uspelo za ta namen zagotoviti dobrih 90 milijonov evrov sredstev. “Odločitev vlade je, da bomo ta sredstva prioritetno uporabili za to, da rešimo vodooskrbo v slovenski Istri, ki je s tega vidika ključna in najpomembnejša težava v Sloveniji,” je bil jasen Brežan.
Lansko poletje je bilo izjemno sušno, posledično pa je bila ves julij in avgust uporaba vode omejena, kar so občutili prebivalci, kmetje in tudi turisti. Občinam in državi je oskrbo vode uspelo zagotoviti s tem, da so dodatne količine vode prevažali s Planinskega polja v Istro s tovornjaki. Vojaki, gasilci in avtoprevozniki so skupno opravili več kot 3300 prevozov, projekt pa je stal približno 700.000 evrov. Predstavniki občin, vodovodov in ministrstev so se več mesecev usklajevali o rešitvah za vodooskrbo slovenske Istre. Oktobra pa je Brežan še v vlogi ministra za okolje in prostor sporočil, da so se odpovedali zajezitvi Suhorce ali Padeža, ki se je omenjala kot ena od mogočih rešitev. Med do letošnjega poletja predvidenimi ukrepi sta tudi izgradnja četrte vrtine v Klaričih blizu Komna in vgradnja širših cevi med Rodikom in Cepki, s čimer bi radi povečali pretočnost povezave med Rižanskim in Kraškim vodovodom.
Predvidena je bila tudi obravnava predloga uredbe o pomoči energetsko intenzivnim podjetjem za višje cene električne energije, ki so posledica vpliva cen ogljika na stroške proizvodnje elektrike. Uredba ob pomoči spodbuja varčevanje z energijo, prehod na oskrbo iz obnovljivih virov in druge podnebne ukrepe. Shema pomoči je vredna 99,15 milijona evrov, Evropska komisija jo je že odobrila.
