Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Državljanom in javnim uslužbencem bi enotna digitalna identiteta državljana, bistveno olajšala delo, saj bi bili vsi podatki, ki so pomembni za vas kot državljana, na enem mestu. Tako, da bi bili od tam naprej na voljo vsem tistim organom oziroma službam, ki takšne podatke potrebujejo. Ne bi bilo več podvajanja, vpisovanja podatkov itd.,” je koristi debirokratizacije in digitalizacije Slovenije za posameznika, pojasnil predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič.
“Novoustanovljeni strateški svet za digitalizacijo je danes na prvi seji na Brdu pri Kranju razpravljal o ciljih časovnice in organizaciji dela. Člani so predstavili tudi nekatere vsebinske predloge. Povedano je bilo, da Slovenija na področju digitalizacije zaostaja za mnogimi evropskimi državami. Tako je na primer po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe, šele na 16. mestu,” je uvodoma dejal voditelj oddaje Luka Svetina ter pristavil, da se je seje udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je predstavil nekatere izzive, s katerimi se Slovenija sooča na področju digitalizacije. Janša je ob tem opozoril, da zelo majhen delež prebivalstva vidi pozitivno plat tehnologije in tehnološkega razvoja, obenem pa je še izpostavil pomanjkanje ustreznega kadra in počasne spremembe učnega načrta.
“Cilji so visoko postavljeni. Želim vam uspešno delo. Predlagam, da se naslednjič vidimo v tej sestavi ali še malce okrepljeni, ker število članov ni omejeno: na kogarkoli boste še naleteli pri svojem delu, posebej to polagam na srce predsedniku, za katerega mislite, da lahko prispeva k boljšim rezultatom oziroma boljšim predlogom, ga enostavno vključite ali pa bomo dopolnili seznam. Predlagam, da se denimo 15. septembra znova sestanemo na tem kraju in obravnavamo končni izdelek načrta digitalizacije države s ciljem, da v petih letih pridemo med pet najbolj digitaliziranih držav v Evropi, in da zato tudi namenimo vsa potrebna sredstva in energijo, ki jo za to potrebujemo, da ta cilj dosežemo,” pa je na Brdu pri Kranju dejal premier Janša.
V nadaljevanju je Svetina v studiu gostil predsednika Strateškega sveta za digitalizacijo Marka Borisa Andrijaniča. Ob tem je spomnil na to, da je premier Janša skupaj z Andrijaničem sestankoval štiri ure in poslušal nasvete najuspešnejših slovenskih podjetnikov. Kot je izpostavil, to ni prav pogosto, da predsednik vlade toliko časa nekomu nameni pozornost. Svetino je ob tem zanimalo, do kakšnih zaključkov so prišli skupaj s premierjem. Andrijanič: “Najprej naj povem, da zelo redko skupaj sedi takšno število uspešnih ljudi ter vodilnih strokovnjakov na vseh mogočih področjih, ki so vezana na digitalne tehnologije. Še bolj poredko pa se zgodi, da takšnemu dolgemu, a obenem zanimivemu srečanju, prisostvuje predsednik vlade.”
Digitalizacija lahko prinese mnoge prednosti, zlasti naročanje na zdravnika na daljavo
“Zaključkov je bilo ogromno: podanih je bilo zares veliko konkretnih predlogov rešitev na področju izobraževanja, zdravstva, poslovnega okolja, digitalne diplomacije itd. Določene teme so se ves čas ponavljale, kar je dobro, ker na takšen način resnično vemo, da gremo v pravo smer, konkretnih predlogov pa je bilo malo morje,” je pojasnil Andrijanič ter pristavil, da jih čaka še ogromno dela. Svetina pa je ob tem želel slišati nekaj konkretnih predlogov, denimo najbolj zanimivih, saj naj bi jih bilo nekaj do naslednjega srečanja, že pripravljenih. Andrijanič se je ob tem dotaknil področja zdravstva, kjer obstaja ogromno možnosti za digitalizacijo. Na sestanku je bilo posebej izpostavljeno to, da je potrebno pacientom oziroma državljanom omogočiti elektronski stik z zdravnikom preko e-naročanja, e-napotnice itd., predvsem pa je potrebno omogočiti tudi telemedicino.
“Gre za posvet zdravnikov preko videokonference oziroma telefona. To bi bil ogromen korak naprej. Potem je potrebno na področju zdravstva in javne uprave združevati baze podatkov in optimizirati sisteme. Namen tega pa je, da nam ne bo znova in znova potrebno izpolnjevati istih obrazcev in da pacientovi podatki ne bodo potovali na sto različnih lokacij,” je pojasnil Andrijanič in spomnil, da na področju javne uprave obstaja zamisel o mobilni aplikaciji, preko katere bi bilo mogoče zelo enostavno in pregledno dostopati do ključnih storitev. Dotaknil se je tudi področja izobraževanja, ki je strateškega pomena. Zlasti je nujna čimprejšnja uvedba informatike, kot obveznega predmeta v osnovnih in srednjih šolah, saj na tem področju dejansko zaostajamo za celotno Evropo.
Enotna digitalna identiteta državljana bi bistveno olajšala delo, saj bi na enem mestu združevala vse osebne podatke
Svetina pa je spomnil tudi na omembo enotne identifikacije državljana/državljanke republike Slovenije. Andrijanič: “To se nanaša prav na to združevanje najrazličnejših “passpodatkov”, ki se danes nahajajo v okviru javnega sektorja. Državljanom in javnim uslužbencem bi enotna digitalna identiteta državljana, bistveno olajšala delo, saj bi bili vsi podatki, ki so pomembni za vas kot državljana, na enem mestu, tako, da bi bili od tam naprej na voljo vsem tistim organom oziroma službam, ki takšne podatke potrebujejo. Ne bi bilo več podvajanja, vpisovanja podatkov itd.” Svetina je ob tem spomnil na nujnost debirokratizacije in nujnost razvoja socialne kapice, ki naj bi bila postavljena pri znesku šest tisoč evrov, da nas ne bi zapustili vsi IT inženirji.
Potrebujemo “socialno kapico” za IT inženirje, saj za te strokovnjake bijemo neusmiljen globalni boj
Svetina je ob tem spomnil, da na Levici to razumejo kot davčne odpustke, na kar je Andrijanič odvrnil: “Potem ne razumejo realnega problema slovenskega gospodarstva, zlasti pa ne IT sektorja. Danes je z vseh strani prišel isti signal in govorimo o najuspešnejših IT podjetnikih v Sloveniji. Govorili so o v en glas,” je razložil Andrijanič, ki je prepričan, da je ta kapica potrebna, in da je potrebno razbremeniti obremenitev dela, zlasti ko gre za IT inženirje, saj za njih teče “bitka za talente po celem svetu”. Svetina pa je še spomnil, da bi v Sloveniji morali imeti nek raziskovalni center, kar pa je v tem trenutku še nedosegljivo. Prav tako je spomnil na Andrijaničev predlog digitalne diplomacije in njenega razvoja, da bi Slovenija postala digitalno privlačna destinacija. Zanimalo ga je na kakšen način priti do želenega cilja.
“Najprej moramo vzpostaviti okolje, ki bo prijazno tujim investicijam in prijazno zaposlovanju tako IT kot tudi ostalih inženirjev. Tudi v tem primeru je socialna kapica del rešitve, ne pa edini. Še marsikaj je potrebno postoriti, da bo naše poslovno okolje prijazno, ne le do tujega kapitala, marveč tudi do domačih podjetnikov.” Drug pogoj pa je biti angažiran v mednarodni skupnosti in se aktivno pogovarjati ter privabljati tuje tehnološke gigante. Kot je poudaril, moramo biti proaktivni, obenem pa graditi podobo Slovenije kot blagovno znamko, kot državo, ki je privlačna destinacija za tehnološke investicije in talente. Svetina pa je ob tem izpostavil težavo, da želi nekdo vstopiti na slovenski trg, denimo Uber, okoli katerega že tedne poteka politizacija, dogajajo se hude obtožbe, protesti, grožnje s smrtjo itd.
Digitalizacija v gospodarstvo in naša življenja prinaša neverjetno stopnjo transparentnosti in mnogi se tega bojijo
“Jaz se na konkretno to zadevo ne bom nanašal, naj pa na splošno povem, da je vsakršno kričanje pri tem kar je novo, kar je tuje in kar je moderno, po navadi zgolj krinka za obrambo starih privilegijev in monopolov.” Predsednik vlade je povedal, da digitalizacija tako v gospodarstvo kot tudi naša življenja, prinaša neverjetno stopnjo transparentnosti. “Naenkrat se vidi, kdo dela, kdo ne dela, kdo služi in kdo ne služi.” Te transparentnosti pa se marsikdo boji pa naj gre za taksi prevoze ali pa kakšno drugo področje. Andrijanič je ob tem spomnil, da se redko zgodi, da bi premier priganjal strokovno skupnost, da naj čimprej predstavi konkretne predloge, saj se je običajno dogajalo nasprotno. “Danes je bil poslan jasen in pozitiven signal.”
