Piše: L. K. F., DZ
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika v preddverju velike dvorane Državnega zbora gostuje fotografska razstava avtorja dr. Damjana Prelovška. Razstava bo v Državnem zboru postavljena do petka, 4. februarja 2022.
Umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek je eden vidnejših poznavalcev Plečnikove dediščine pri nas. Med študijem je dobil štipendijo na Dunaju, kjer je imel možnost se v arhivih več kot dve leti intenzivno poglabljati v raziskovanje Plečnikovega dela, enako v Pragi. To počne še vedno, četudi je že v pokoju. Dr. Prelovšek je sodelavec SAZU, bil je tudi vodja direktorata za kulturno dediščino na kulturnem ministrstvu, je avtor številnih knjig in znanstvenih prispevkov o Plečniku. Znan je tudi kot kritičen opazovalec in ocenjevalec ravnanja s kulturno dediščino. Živi v Ljubljani v družinski hiši, ki jo je za njegovega očeta zasnoval sam Plečnik. Tudi veliki prijatelj Prelovškovega očeta, sicer vodje občinskega gradbenega oddelka v Ljubljani. Prelovškova vila je tako zunaj kot v notranjosti ohranjena v izvirni obliki in vsebini. Zato je izjemen Plečnikov muzej, vreden ogleda in preučevanja.
Dr. Prelovšek je ob razstavi v Državnem zboru zapisal: »Prav nenavadno je, kako se je nekdo, ki mu je bilo sprva namenjeno, da se bo preživljal z izdelovanjem in s popravljanjem pohištva, saj je gimnazijo zapustil že po prvem semestru, razvil v arhitekta svetovnega slovesa. Po končani obrtni šoli v Gradcu se je kot nekoliko boljši tovarniški delavec, skoraj proti svoji volji znašel na Dunaju. Če se mu takrat ne bi pridružil mlajši brat Janez, študent medicine, bi pri tem ostalo, tako pa je tudi sam poskusil z akademsko srečo. Znani reformator avstrijske arhitekture Otto Wagner ga je sprejel v svojo šolo na dunajski Akademiji likovnih umetnosti le zaradi izjemne risarske nadarjenosti, pa čeprav mladi Plečnik ni imel niti srednješolske izobrazbe. Odtlej je šla njegova poklicna pot samo še strmo navzgor.« Avtor razstave je še povedal, da je Jože Plečnik svoj nesporni vrh dosegel v Pragi, ko mu je češkoslovaški predsednik Tomáš G. Masaryk zaupal prenovo tamkajšnjega gradu in se je moral izkazati pred številno strokovno srenjo, ki mu ni bila vedno naklonjena.
»Če se vprašamo, kaj nam danes še lahko povedo njegova dela, moramo ugotoviti, da je po obdobju funkcionalizma, ki se ni menil za Plečnikovo lirično dekorativnost, njegova umetnost spet v vzponu. Na Dunaj je prišel, ko je bilo v ospredju prevrednotenje temeljnih arhitekturnih tem. S temperamentom in domišljijo jim je znal dati novo vsebino in pokazal, kako je spet mogoče aktualizirati umetnost minulih časov. Gre za temeljno slovnico arhitekture, kot so nosilne in nošene konstrukcije, pravilna raba gradiv, ustrezne proporcije, ritem, nenazadnje tudi odnos do kulturnih spomenikov, to je do vsega, kar nikoli ne zastara in se dandanes počasi izgublja v vrvežu modernega časa. Plečnikovo delo predstavlja v tem pogledu neizčrpno zakladnico najrazličnejših izjemnih idej, podarjenih naši in prihodnjim generacijam,« še poudarja umetnostni zgodovinar.
Fotografije in tekste na razstavi je pripravil dr. Damjan Prelovšek, oblikovala in postavila njegova hči mag. Eva Prelovšek Niemelä, sofinancirala pa ministrstvo za kulturo in muzej za arhitekturo in oblikovanje.
Kljub številnim uresničenim urbanističnim ureditvam, ki so danes predmet zanimanja domače in tuje javnosti, so nekatere Plečnikove ideje ostale le na papirju. Arhitekt jih je leta 1941 zbral in izdal v knjigi Architectura perennis – Večna arhitektura. Načrt za slovenski parlament je Plečnik izdelal kasneje, leta 1947, in sicer v dveh različicah – kot slovensko Akropolo na grajskem griču ter Katedralo svobode na robu Tivolija. Čeprav se je Plečnikova razkošna ideja novih Aten ujela s pričakovanji takratne politike, njegov parlament ni ugledal luči sveta.
Današnja parlamentarna zgradba, v kateri delujeta državni zbor in državni svet, je s Plečnikom povezana preko arhitekta Vinka Glanza. Postmodernistični arhitekt in funkcionalist Glanz je bil eden Plečnikovih najuspešnejših učencev ter je z učiteljem sodeloval kot risar, kasneje pa kot sodelavec in podpornik pri organizaciji izvedbe urbanističnih načrtov. »Ko je leta 1959 skupščinska stavba odprla svoja vrata, je njeno pročelje proti Šubičevi ulici delovalo monumentalno. Z novo simbolno točko v arhitekturi mesta Ljubljane je Glanz dopolnil obstoječi stavbni blok na Tomšičevi ulici in artikuliral prostor, s katerim se je v podobnem smislu ukvarjal že Plečnik,« je v publikaciji Arhitektura parlamenta po načrtih Vinka Glanza zapisala Nika Grabar.
Ob razstavi iz državnega zbora javnost še vljudno vabijo k ogledu animiranega filma Katedrala svobode; Cathedral of Freedom – Hommage to Joze Plecnik (avtor: Kristijan Tavčar, YouTube, dolžina 4:38 min), ki so ga predvajali v državnem zboru v sklopu programa dneva odprtih vrat leta 2017, ko so hkrati obeležili 60. obletnico smrti Jožeta Plečnika in 25-letnico državnega zbora.
