Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Za razrešitev ministra Janeza Cigler Kralja je glasovalo 38 poslancev iz vrst predlagateljic LMŠ, SD, Levice in SAB. Da bi s predlogom uspeli, bi morali zbrati 46 glasov. Ministra pa je z glasom proti podprlo 44 poslancev iz koalicijskih NSi, SDS in SMC, poslanca manjšin in štirje iz DeSUS. Razmerje glasov je bilo po ministrovih ocenah dobro in močno ter kaže na podporo nadaljevanju izvajanja njihovega programa. To je po njegovih besedah v prvi vrsti krepitev področja oskrbe starejših, priprava bolj življenjske in pravičnejše zakonodaje na področju družinskih in socialnih transferjev in skrb za odziven trg dela tudi po epidemiji, je pojasnil Cigler Kralj. “Interpelirate ministra, ki je zadolžen za resor, ki so ga dolga leta vodili ministri SD. Lahko rečemo, da je šlo za pravo uzurpacijo ministrstva s strani ene stranke, kar je za sabo pustilo leta zgrešenih politik na tem področju,” je bila na interpelaciji kritična poslanka Eva Irgl. Med samo interpelacijo je opozicija skušala javnost zavesti z nekaterimi trditvami, medtem ko se minister med drugim trudi, da bi rešil zatečeno stanje, ki ga je podedoval od opozicije.
V tem tednu je sledila druga interpelacija ministrov, ki jo je vložila opozicija. Tokrat je moral svoje delo zagovarjati minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj. Njegovo razrešitev je podprlo 38 poslancev, 44 jih je bilo proti. Minister to razume kot podporo izvajanju njihove vizije, prioritet in ukrepov tudi v drugem polčasu mandata te vlade. Podobno kot pri ministrici za izobraževanje, šport in kulturo je tako dobil priložnost, da je državnemu zboru in javnosti predstavil svoje dosežke. Ker smo bili med tem priča nekaterim dezinformacijam, ki so jih širili poslanci opozicije, nekaj le teh predstavljamo v nadaljevanju.
(Foto: STA)
“Ministrstvo ne podpira vlaganje v nedokončani objekt Osilnica,” je poudaril poslanec Predrag Baković iz vrst SD. Na ministrstvu so pojasnili, da podpirajo idejo o investiciji v Občini Osilnica, vendar se je pri tem potrebno zavedati nekaterih omejitev načrtovane lokacije. Ker ima objekt določene specifike, še potekajo dogovori o različnih možnosti dejavnosti, ki bi se v objektu izvajale in še dokončna odločitev o gradnji omenjenega objekta ni znana. Kot v nadaljevanju pojasnjujejo so nujno potrebno institucije, kot so zdravstveni dom, laboratorij, bolnišnica in ostali precej oddaljeni, medtem ko je do prvega zdravstvenega doma 45 minut vožnje, do bolnišnice pa eno uro. Oddaljenost nujnih storitev pa bi lahko predstavljalo zelo veliko oviro za ustrezno delovanje doma za starejše občane.
“Na razpisu za ranljive skupine je sredstva prejelo sedem organizacij, od njih pa je največ dobil največ točk Zavod Iskreni, med ustanovitelji katerega je bil minister,” je dejal poslanec SAB Marko Bandelli. Na ministrstvu so pojasnili, da je sredstva prejelo 17 prejemnikov in ne sedem, kot je dejal Bandelli in pri tem še poudarjajo, da so bile točke podeljene po kriterijih, ki so bili določeni v razpisni dokumentaciji. Med prejemniki sredstev so bili tudi: Zveza prijateljev in mladine, Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Društvo SOS telefon za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja in ostali. Pri tem so še na ministrstvu poudarili, da se je minister pridružil soustanoviteljem po dvanajstih letih njegovega delovanja, pred nastopom ministrske funkcije pa je potem iz njega izključil.
Medtem pa je poslanec iz vrst SD Marko Koprivc očital ministrstvu, da je spreminjalo pogoje razpisa, za pomoč ranljivim skupinam tako, da je kot ustrezno izobrazbo koordinatorja vključila teološko izobrazbo. Ministrstvo je pojasnilo, da niso spreminjali pogojev razpisa, kriteriji glede izobrazbe pa so bili natančneje obrazloženi v sklopu vprašanj in odgovorov, ki so bili objavljeni na spletni strani MDDSZ 15. julija, še pred potekom roka za prijavo na razpis, kjer je bila teološka izobrazba že označena. “Strokovna komisija je med prijavitelji upoštevala najmanj tri teologe. Prav tako je kot ustrezne upoštevala več deset drugih izobrazb,” so še pojasnili.
V nadaljevanju je bil poslanec SAB Andrej Rajh prepričan, da bi morala na razpisu za pomoč ranljivim skupinam odločati strokovna komisija služb na MDDSZ. Na ministrstvu so pritrdili, da je dejansko o razpisu odločala strokovna komisija. “Razpisno dokumentacijo so pripravile strokovne službe na MDDSZ, in ker je v tem primeru šlo za evropska sredstva, v koordinaciji tudi s Službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko,” so pojasnili in obrazložili, da je komisijo sestavljalo pet članov. V skupini so bili imenovani različni uslužbenci, ki pokrivajo različna področja. “Pri izboru je bilo ključno merilo strokovnost in pretekle izkušnje.”
“Minister našteva ukrepe starejših, za katere še ni zagotovljenih sredstev, narejeno ni še nič,” je še nadaljeval Bandelli. Ministrstvo pojasnjuje, da so bila zagotovljena sredstva, in sicer za 29 enot dnevnih centrov in začasnih namestitev, za kar je bilo prejetih več kot 19 milijonov evrov sredstev. Prav tako pa je v proračunih za letos in prihodnje leto zagotovljenih 30 milijonov evrov proračunskih sredstev in 73 milijonov evrov za prostorsko in tehnično prilagoditev domov iz naslova projekta React-EU.
“Niste poskrbeli za zakonodajo, ki bi zagotovila, da okuženi zaposleni ostajajo doma,” je bila kritična poslanka iz Liste Marjana Šarca, Jerca Korče. Na ministrstvu zavračajo trditev poslanke, saj je bilo izdajanje karantenskih odločb v domeni NIJZ, medtem ko je področje pravic iz dela v pristojnosti MDDSZ. Nadomestilo v primeru karantene je bilo v prvem valu, v skladu z interventnimi ukrepi omogočeno vsem zaposlenim, ki so bili okuženi, in sicer v višini 80 odstotkov. Kasneje se je z novim zakonom ta odstotek povečal, in sicer na sto odstotkov osnove plače na podlagi zadržanosti od dela na račun okužbe s covid-19.
“Poletno spanje je glavni problem,” je bila še v nadaljevanju kritična Korčetova. Minister poudarja, da tudi poleti niso spali, kot jim to očitajo. “Poleti se je spalo samo ponoči, pa še to bolj malo,” je bil jasen. V nadaljevanju je pojasnil, da so bili poletni dnevi zaznamovano z intenzivnimi pripravami na drugi val epidemije. “MDDSZ je skupaj s Skupnostjo socialnih zavodov in Ministrstvom za zdravje pripravilo protokole in navodila za primer drugega vala, ki so bili v septembru posredovani vsem omenjenim izvajalcem.”
“Ministrstvo je pri domu za starejše občane Vrtojba dalo prednost koncesionarju,” je še nadaljevala Korčetova, pri čemer so na ministrstvu opozorili, da država že vrsto let za omenjen dom ni našla rešitve, medtem ko so ta resor vodili Socialni demokrati. V nadaljevanju so še pojasnili, da njen očitek ne drži, saj ministrstvo ni bil lastnik stavbe v Vrtojbi in je ministrstvo tudi ni prodalo. S tem, ko je dom prevzel koncesionar, pa so prepričani, da bodo s tem nastale tudi realne možnosti, da bo lahko dom naslednje leto tudi odprl svoja vrata in lahko sprejel svoje prve stanovalce. “Na razpis za koncesijo se lahko prijavi kdorkoli in če je med najboljšimi, ki izpolnjujejo pogoje, se koncesije tudi dodeli,” so še pojasnili na ministrstvu.
“Ministrstvo bo 30 milijonov evrov zagotovljenih proračunskih sredstev v naslednjih dve letih namenilo zasebnim naložbam v namestitve starejših,” je dejal Primož Siter iz Levice. Ministrstvo se je na to trditev odzvalo kritično, saj pravijo, da je višina sredstev za nove investicije tako visoka, kolikor so v zadnjih 12 letih v domove vložile prejšnje vlade, resor pa so medtem v večini časa vodili v SD. Pri tem so še poudarili, da 30 milijonov evrov sredstev investicij v naslednjih dveh letih vlada ne bo namenila koncesionarjem, temveč bodo sredstva namenjena javnim zavodom.
Tudi poslanec Levice Miha Kordiš je podal kritiko o podelitvi prioritet za namestitev starejših koncesionarjem in zasebnikom. Kot smo že omenili, so poudarili, da bodo proračunska sredstva namenjena javnim zavodom in ne koncesionarjem. V nadaljevanju pa so še obrazložili, da bodo v prihodnje še gradili domove po vsej Sloveniji in bo zanje namenjenih 19 milijonov evrov. “Do konca leto bo zgrajenih 15 dnevnih centrov za skupno 218 starejših in 13 enot za začasne namestitve za skupno 178 starejših,” so pojasnili. V nadaljevanju so še obrazložili, da bo v prihodnje zaključena tudi energetska sanacija prej dotrajanih domov za starejše v vrednost 845 tisoč evrov, kar je skoraj trikrat toliko, kot je bilo za DSO-je namenjeno denarja leta 2016.
“Vaš odgovor na interpelacijo izgleda kot PR članek, ali poročilo dela, kaj še boste naredili,” je dejala poslanka Andreja Zabret iz vrst LMŠ. Minister je pred interpelacijo poudaril, da interpelacija ne bo podobna ostalim, saj ni namenjena le odgovornosti pri njegovem delu. “Z njo bomo postavili ogledalo slovenski družbi in prioritetah slovenske politike v preteklem desetletju, ki je prezrla nekatere najranljivejše dele naše družbe. Razmere v domovih starejših med epidemijo so pokazale, kako sistemsko podhranjeno in zapostavljeno je bilo področje oskrbe starejših, še posebej institucionalnega varstva, v preteklem desetletju,” je bil kritičen do zanemarjanja določenih področij v preteklosti. Pojasnil je, da je kot minister storil resnično vse, kar je bilo v njegovi moči, da so epidemijo v domovih starejših obvladovali v okviru danih razmer in možnosti in je v nadaljevanju prikazal projekte, ki bodo reševali preteklo kritično stanje.
Kot je še poudaril Andrej Rajh niso imeli podatka o tem, koliko je bilo izplačanih dodatkov zaposlenim v socialno-varstvenih zavodih. Izvajalcem socialno varstvenih storitev je bilo na podlagi vseh proti korona ukrepov in zakonov že izplačanih skoraj 60 milijonov evrov. “Ta trenutek so v pripravi še izplačila v višini 24.427.819,55 evrov, ki naj bi jih izvajalci dobili izplačana do konca marca,” so pojasnili na ministrstvu.
“Minister ni minister za delo, on je minister za delodajalce,” je v nadaljevanju zatrdil Miha Kordiš iz Levice. V nasprotju s tem si je minister Cigler Kralj kot odgovoren v resorju skupaj z vlado prizadeval in poskušal razumeti stiske socialno šibkih in si je zato tudi prizadeval za dogovor o dvigu minimalne plače. Poleg dviga minimalne plače, pa so skozi socialni dialog omogočili preko PKP v obliki dodatkov za socialno šibkejše, medtem ko so bili sprejeti številni ukrepi, da so zaposleni lahko obdržali svoja delovna mesta.
“Mladi so bili spregledani v PKP-jih,” je dejal Aljaž Kovačič iz LMŠ. Kot so pojasnili, so bili mladi deležni različnih dodatkov in olajšav pri uveljavljanju štipendij. “So tudi ena izmed prednostnih ciljnih skupin programov aktivne politike zaposlovanja,” so dejali. V nadaljevanju so še pojasnili, da so ukrepi za mlade usmerjeni v dodatna praktična usposabljanja za trg dela, saj to delodajalci najbolj pogrešajo, še posebej pri iskalcih prve zaposlitve. “Z vidika spodbujanja zaposlovanja mladih pa izvajamo ukrepe, ki spodbujajo zaposlovanje za nedeločen čas.”
V nadaljevanju je še bil Kovačič kritičen, da so v PKP7 z amandmajem uvedli prisilno upokojevanje. Na ministrstvu so poudarili, da ne gre za prisilno upokojevanje, temveč gre za ukrep, ki vsem zaposlenim ob soglasju zaposlenega in delodajalca omogoča nadaljevanje dela. “Nihče in noben ukrep nikomur ne omogoča ali preprečuje dela,” so pojasnili. Po ukrepu bi tako ob soglasju obeh deležnikov vsakdo lahko še naprej opravljal svoje delo, a si vseeno želijo, da bi lahko delodajalce spodbudili, da bi lahko tudi mladi lažje prišli do dela.
