12.7 C
Ljubljana
sobota, 25 septembra, 2021

Svetovna pobuda, svetovni uspeh

Piše: Maruša Opeka 

Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) 20. maja praznujemo svetovni dan čebel. 20. decembra bo minilo že štiri leta od razglasitve. Kot je dejal pobudnik in predsednik ČZS Boštjan Noč, so ga pozitivni odzivi z vsega sveta prijetno presenetili. Številni projekti pa ne potekajo samo ob praznovanju, ampak vse leto.

Majhna država, velika ideja

»Danes ves svet pozna svetovni dan čebel. Ta dan se praznuje povsod. Svetovni dan čebel je postalo svetovno gibanje za čebele in opraševalce. Lahko rečem, da Slovenijo marsikdo sedaj pozna prav po čebelah. V svetu kar tekmujejo, kdo bo bolj inovativno praznoval ta dan. Kot pobudnike nas tega dne vabijo na praznovanja po vsem svetu. Žal zdaj zaradi epidemije covida-19 to ni mogoče,« pripoveduje Boštjan Noč. Veseli ga, da je Slovenija skupaj z Ministrstvom RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in s tedanjim ministrom Dejanom Židanom dokazala, da se velika ideja kljub majhnosti države lahko uresniči. »Predvsem sem vesel,« poudarja, »da je bila pri tem projektu slovenska politika tako doma kot tudi v Evropski uniji popolnoma enotna, kar je bilo zagotovilo za uspeh.« Po Nočevih besedah je bila pobuda sprejeta z navdušenjem in je doživela tudi enotno podporo v Organizaciji združenih narodov. Od ideje do realizacije so minila tri leta, vloženega pa je bilo veliko truda in dela; projekt nikakor ni bil preprost. »Prepričan sem, da če bi na začetku vedeli, kaj vse nas čaka, v to ne bi šli. Vseeno lahko danes rečem, da se je trud izplačal,« priznava Boštjan Noč in dodaja, da brez podpore celotne ekipe ČZS ne bi šlo.

Del naše identitete

Tako smo Slovenci lahko ponosni, da smo predlagatelji tako pomembnega dne, zlasti pa, ker je 20. maj tudi rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše (1734–1773) iz Breznice na Gorenjskem, prvega učitelja čebelarstva na cesarskem Dunaju.

Kot kaže, Slovenci vse bolj cenimo svojo čebelarsko tradicijo. Po ocenah ČZS je vse več zanimanja za čebelarstvo, za sajenje medovitih rastlin, s katerimi zagotavljamo dodatne vire hrane za čebele in druge opraševalce. S čebelarji sodelujejo tudi številne šole, ki organizirajo čebelarske krožke in z drugimi dejavnostmi poudarjajo pomen ohranjanja čebel in okolja. Tudi v širši javnosti se podpora čebelarstvu in čebeljim izdelkom povečuje. »Danes skoraj ni Slovenca, ki ne bi vedel česa o čebelah. Slovenci dobro poznajo kakovostne čebelje pridelke slovenskih čebelarjev, veliko gospodarskih družb se odloča za darila iz čebeljih pridelkov in podporo čebelarskim projektom … Ogromen napredek je tudi pri sajenju medovitih rastlin na domačih vrtovih, okenskih policah, v parkih … Tudi kmetijstvo se vse bolj zaveda pomena opraševanja čebel. Veseli nas, da tudi politika čebelarstvu namenja enotno podporo. Slovenci dokazujemo, da je čebelarstvo del naše identitete in na to smo res ponosni,« našteva Boštjan Noč.

Niz uspešnih projektov

Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2019 je v Sloveniji čebele gojilo 10.145 čebelarjev, ki so skrbeli za 208.000 panjev, od tega je bilo 3.245 ekoloških. Skupaj so pridelali 650 ton medu. Vsak slovenski čebelar je torej imel povprečno 21 panjev. V ČZS je vključenih več kot 8.000 čebelarjev iz več kot 200 čebelarskih društev. Eden glavnih ciljev ČZS kot strokovne organizacije je tudi načrtovanje kmetijske politike na področju čebelarstva. »Ta čas realiziramo enega najpomembnejših projektov ne samo za slovenske čebelarje, temveč za vse evropske, ki ga na našo pobudo vodi MKGP, in sicer enotno označevanje porekla medu v Evropski uniji. Želimo si, da vsak potrošnik ve, od kod prihaja med, ki ga kupi,« pravi Noč. Sicer pa je ČZS v zadnjih letih čebelarje povezala v številnih projektih. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo so zaščitili našo kranjsko čebelo, ustanovili Javno svetovalno službo v čebelarstvu, sodelujejo pri projektih Medeni zajtrk, Evropski medeni zajtrk, dan slovenske hrane, paviljon medena zgodba, učni čebelnjak za invalide, ApiSlovenija … Poleg podpore čebelarjev in čebelarskih društev pri številnih projektih so zelo veseli, da imajo močno podporo lokalnih skupnosti, konstruktivno pa sodelujejo tudi z državo in resornim ministrstvom.

V prihodnjih dveh letih bo v Sloveniji postavljeno 14 učnih čebelnjakov za praktično usposabljanje čebelarjev, od tega devet že letos. (foto: STA / Tina Kosec)

Prihodnost čebelarstva

Za naprej v ČZS pravijo, da moramo na področju čebelarstva graditi na bogati tradiciji, znanju, edinstvenosti, predvsem pa na naši kranjski čebeli. Ob tradicionalnih, kakovostnih čebeljih pridelkih bi morali biti slovenski čebelarji inovativni in razvijati tudi nove. Veliko priložnosti naj bi odpirala tudi Slovenska čebelarska akademija. Predsednik ČZS je prepričan, da je tudi za naprej prava pot kvaliteta in ne kvantiteta, pri tem pa dodaja, da se trudijo slovensko čebelarstvo vpisati na Unescov seznam, ki je prav tako svojevrsten dosežek. Ima pa Noč v mislih novo pobudo, povezano z zajedavcem varojo, ki je že 50 let največji problem svetovnega čebelarstva. »Naj bo Slovenija pobudnica, da se v svetu zganemo in na podoben način kot za cepivo proti koronavirusni bolezni globalno namenimo denar za raziskave, ki bodo našle učinkovito naravno sredstvo za uničevanje tega zajedavca čebel. To bi bila največja podpora čebelam in čebelarjem,« še predlaga predsednik ČZS.

Čebelar je danes v Sloveniji spoštovan in čebela cenjena.

Tudi čebelarski turizem je priložnost za Slovenijo. 

Zadnje novice

Sorodne vsebine