19.9 C
Ljubljana
ponedeljek, 21 junija, 2021

Sto let gorniškega kluba Skala

Piše: Gašper Blažič

Čeprav velja, da smo Slovenci narod ljubiteljev planin, pa se zdi, da o gorniških klubih ni veliko znanega. Morda tudi zato, ker je komunistični režim po letu 1945 močno posegel celo v ta segment in prekinil delovanje enega najbolj znanih, a kasneje zamolčanih klubov.

Turistovski klub Skala, kot se je klub sprva imenoval, je bil ustanovljen pred sto leti, natančneje 2. februarja 1921. Na ta dan je potekal ustanovni občni zbor kluba. Po skoraj dvajsetih letih se je novembra 1940 preimenoval v Alpinistični klub Skala. Šele po osamosvojitvi Slovenije so tradicijo »skalašev« obudili s Slovenskim gorniškim klubom dr. Henrik Tuma (ustanovljen leta 1995) in nato še s Slovenskim gorniškim klubom Skala – zvezo gorniških klubov (ustanovljen leta 1997). V to zvezo je vključenih več gorniških klubov iz vse Slovenije – ta čas jih je deset, dva sta v ustanavljanju. Med njimi so tudi klubi jadralnih padalcev, gorskih kolesarjev in gorskih sankačev.

Gorništvo in domoljubje

»Današnji člani Skale smo moralni nasledniki vseh tistih pred nami, ki so v slovenskih gorah prvi »s pobožno roko segali po nedotaknjenih stvareh«, tistih torej, ki so tako kot mi sami iskali razpoko v križu, zadnji oprimek, ki nam vliva upanje in nas ohranja pri življenju. Hkrati pa se vam kot domoljubom zahvaljujem za vaše predano in požrtvovalno delo v klubih in zvezi, ki ga naši zanamci nikakor ne bodo mogli prezreti,« je v zborniku ob stoletnici zapisal predsednik SGK Skala Anton Žunter in tako poudaril eno temeljnih usmeritev omenjenega gorniškega kluba – to je domoljubje. In kako se je tradicija »skalašev« vrnila v Slovenijo? V zborniku to opisuje eden od ustanovnih članov Bojan Pograjc. Zgodilo se je pred 25 leti, na zadnji julijski dan 1995 v Julijskih Alpah, ko so največje vzpone in spuste premagovali trije izkušeni planinci: Janez Janša (sedanji premier), Anton Jeglič (v prejšnji številki smo ga predstavili v intervjuju) in Bojan Pograjc. »Zasebno in javno življenje v dolinah in ravneh tem možem srednjih in poznih srednjih let ni prizanašalo, temveč jih je brusilo s (pre)izkušnjami,« je zapisal Pograjc. Vsi trije so se takrat pogovarjali o svobodi gorniškega duha, ki ga je gojilo Slovensko planinsko društvo, zlasti pa Turistovski klub Skala, ob tem pa izražali številne izkušnje tako iz domovine kot iz Francije. Prav na tej poti je Janša obema prijateljema predlagal ustanovitev novega gorniškega kluba, ki bo dedič in moralni naslednik Skale. »S tem bomo v naši samostojni domovini Sloveniji osvobodili gorniškega duha, ki je izgubil svojo vsestransko svobodo pred petdesetimi leti. Saj sta za to?« Nekaj mesecev zatem, natančneje 28. septembra, je bil klub, poimenovan po dr. Henriku Tumi, tudi ustanovljen. Dve leti kasneje se je s sorodnimi gorniškimi klubi (sprva z GK Savinjske doline) povezal v zvezo gorniških klubov Skala. Prvi predsednik SGK dr. Henrik Tuma je postal univerzitetni profesor in izkušeni planinec Anton Jeglič.

Premagovanje strmin

Zdi se skoraj neverjetno, da je gorništvo lahko povezano s politiko – ne samo zato, ker bi v njem iskali »povzpetništvo«, ampak bolj zaradi premagovanja včasih tudi zelo težkih poti proti vrhovom. Lahko bi rekli, da je za gorništvo, posebej za najzahtevnejšega, potreben prav poseben karakter. Hkrati pa so tudi gorske poti tiste, ki izoblikujejo značaj. Janez Janša, eden najvidnejših ustanovnih članov znova obujene Skale, je v času ustanovitve SGK dr. Henrik Tuma za seboj imel izkušnjo vojaškega pripora in obsodbe na vojaškem sodišču, uspešen spopad z JLA in obrambo osamosvojitve, nato pa še afero Depala vas, s katero so ga hoteli ponižati in odstraniti iz političnega življenja. Kakšen ljubitelj teorij zarote se bo morda vprašal, ali so gorniški klubi tisti, ki iz ozadja ustvarjajo politiko. Morda. Kajti dejavnost klubov, še zlasti pa domoljubno usmerjene Skale, ne zajemajo samo izletov v gore, pač pa so člani dejavni na področju kulture in po svojih besedah gojijo plemenito, čutečo povezanost z naravo − »domoljubje in duhovne vrednote ne ostajajo v besedah, temveč živijo v dejanji«, je v zborniku Skala 2021 zapisal Silvo Klemenčič. In ne samo to – Janša je kot premier odločno podprl tudi graditev Slovenskega planinskega muzeja, kjer so aktivno vlogo pri ustanovitvi odigrali tudi skalaši.

Vrednote gorništva

Vpogled v zgodovino nekdanjega Turistovskega kluba Skala pove, da je bila aktivnost gorništva zelo bogata, tudi po zaslugi vrednot, ki so jih gojili člani – tudi na področju vzdrževanja poti in gorniških objektov in njihove graditve. Prav tako je v dejavnost vključena organizacija gorniških prireditev in projektov pa tudi sodelovanje v prostorskem načrtovanju ter rabi prostora v gorah in gorskih dolinah. Eden od pomembnih segmentov je tudi vzgoja in izobraževanje na področju gorništva, in sicer pri varnosti, odnosu do narave, naravne in kulturne dediščine, življenju in preživetju v naravi, nadaljevanju gorniškega izročila ter vrednot, kot so pomoč in tovarištvo, ljubezen do domovine, utrjevanje slovenske narodne zavesti, kulture gorništva ter razumevanje pomena in poslanstva gorništva. Navsezadnje gre pri gorništvu tudi za fizični in duhovni razvoj posameznika po načelu »zdrav duh v zdravem telesu«. To pa je tudi dokaz, zakaj ima Slovenski gorniški klub Skala tako pomembno vlogo v slovenski družbi.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine