Piše: Vančo K. Tegov
Kot pravijo, Nato obtožuje Slovenijo »napihovanja« obrambnih izdatkov. To je bolj nežna, diplomatska frazeologija za očitne kršitve, laži oziroma nenamensko porabo denarja iz proračuna, ki bi moral biti namenjen obrambi. Še bolj obtožujoče pa je, da se je del sredstev kanaliziralo za povsem zasebne namene – denimo za asfaltiranje ceste, ki ni niti slučajno povezana z obrambo.
Dejansko je Mark Rutte Slovenijo pribil na pranger.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Sloveniji izdal ostro opozorilo glede načina, kako država predstavlja svoje obrambne izdatke. V pismu tehničnemu premierju Robertu Golobu je poudaril, da Ljubljana prikazuje višje številke od dejanskih in s tem ustvarja zavajajočo sliko o izpolnjevanju svojih obveznosti do zavezništva.
Po podatkih, ki jih je Slovenija predložila Natu, naj bi država leta 2025 dosegla 2,01 odstotka BDP za obrambo. Po ocenah zavezništva pa del teh sredstev ne spada med klasične vojaške izdatke, temveč gre za infrastrukturne in varnostne projekte s širšim namenom – oziroma za manipulacije, ki imajo le malo stičnih točk z obrambo.
Nato je ocenil, da dejanski obrambni izdatki ob izključitvi teh postavk znašajo približno 1,6 odstotka BDP. To je bistveno pod poročano ravnjo in predstavlja razliko okoli 300 milijonov evrov. Rutte je v pismu opozoril, da nizki obrambni izdatki v času varnostnih izzivov spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva, ter pozval Slovenijo, naj zagotovi resnično in trajnostno povečanje obrambnega proračuna.
Slovenska vlada je na očitke odgovorila, da je prav sedanja vlada zagotovila »največje« obrambne naložbe doslej in državo popeljala do tega, da je prvič dosegla cilj dveh odstotkov BDP. Urad odhajajočega predsednika vlade Roberta Goloba je sporočil, da ima Slovenija širši pristop k varnosti, ki poleg klasičnih vojaških izdatkov vključuje tudi naložbe v kibernetsko varnost, kritično infrastrukturo, energetsko stabilnost in vojaško mobilnost.
Takšen lažniv in sramoten pristop je Slovenijo postavil na sramotilni steber tudi izven njenih meja, še posebej v širši regiji. O Ruttejevem pismu so v zadnjih dveh dneh obširno poročali hrvaški mediji (Index.hr, Jutarnji.hr, Dnevnik.hr, Telegram.hr), srbski (Blic, Telegraf), bosanski (Oslobođenje.ba) ter makedonski mediji in še nekateri drugi.
