Piše: Marjeta Bogataj
Premier Robert Golob je zatrjeval, da so zapleti v zvezi z nadgradnjo mariborske onkologije rešeni, pa se je izkazalo, da to ne drži. Direktor za investicije Tomaž Pliberšek je moral odstopiti, a gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno.
Nadgradnja oziroma širitev oddelka za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je velika sramota za državo. Zdravstvena ustanova, ki deluje v nemogočih razmerah, je, kot vse kaže, zadnja na seznamu prioritet te vlade. Bolniki z rakom na terapije čakajo v smrdljivi in zadušljivi kleti, včasih jih obravnavajo kar na hodniku, nenehno je trušč … Z eno besedo − grozljivo.
Naj za začetek pojasnimo, da nadgradnja mariborske onkologije obsega dve fazi; do nedavnega se je izvajala le prva, ki zajema zvišanje obstoječe stavbe za tri nadstropja. Ta faza zamuja že več kot eno leto. V drugi fazi pa je predvidena graditev nove sedemnadstropne stavbe ob oddelku – zgrajena naj bi bila do junija prihodnje leto, toda graditi je še sploh niso začeli, saj so se lastniki 14 stanovanj v bližnji 118 let stari stavbi na Masarykovi ulici, ki je predvidena za rušenje, že dvakrat pritožili na pridobitev gradbenega dovoljenja. Vladi se z njimi nikakor ni uspelo dogovoriti o odkupu stanovanj.
Investicijo vodi ministrstvo za zdravje oziroma pod njegovim okriljem Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ), ki ga je do prejšnjega tedna vodil Tomaž Pliberšek. Vrednost projekta je po dokumentaciji 13,3 milijona evrov, zajema pa tudi nabavo dveh novih obsevalnikov z montažo vred v vrednosti nekaj manj kot 6,6 milijona evrov.
Presunljiv poziv dveh onkoloških bolnic
Konec avgusta letos so v UKC Maribor opozorili, da se bodo morali, če se zadeve v zvezi z nadgradnjo onkološkega oddelka ne pospešijo, onkološki bolniki iz tega dela države na zdravljenje voziti v Ljubljano. Ne le da so razmere na tako rekoč gradbišču nemogoče, ob tem se tudi nenehno kvarita dva dotrajana obsevalnika. Oglasili sta se tudi onkološki bolnici Polona Selič Zupančič in Klavdija Kokol in s presunljivim pismom pozvali preostale onkološke bolnike, da skupaj zberejo denar za razliko v ceni in tako omogočijo drugo fazo nadgradnje oddelka; kot so takrat poročali mediji, bi bilo za rešitev zapleta z lastniki stanovanj v sosednji stavbi treba zbrati od 300.000 do 500.000 evrov. Na njuno pobudo se je odzvalo Društvo za boj proti raku Štajerske Maribor in skupaj z njima zbira sredstva za »rešitev nevzdržne situacije« na oddelku za onkologijo UKC Maribor. (Prostovoljne prispevke je mogoče nakazati na račun SI56 0451 5000 0677 471 s sklicem ONKO MB.)
Takojšen in radodaren odziv SDS
»Slovenska demokratska stranka v tem mandatu žal nima sistemskih vzvodov za reševanje teh problemov. Kar pa lahko naredimo, je, da prisluhnemo apelu in na pobudo onkoloških bolnic Polone Selič Zupančič in Klavdije Kokol pristopimo h humanitarnemu projektu in Društvu za boj proti raku Štajerske Maribor prispevamo donacijo v višini 20.000 evrov. Izvršilni odbor SDS je na seji sklenil, da kljub bolj suhi blagajni zaradi evropskih volitev ta sredstva namenimo za čimprejšnjo rešitev problema,« so praktično takoj po tem, ko je poziv onkoloških bolnic prišel v javnost, sporočili iz SDS, kjer »z nejevero in hkrati z zlomljenim srcem spremljamo sago, ki se dogaja v Mariboru«. »Zapleti z gradnjo nove sedemnadstropne stolpnice ob obstoječem oddelku mariborske onkologije sprožajo stisko, nemoč in bolečino bolnikov, ki se borijo z diagnozo, ob kateri se vsakemu zamajejo tla pod nogami. Stisko bolnikov, ki prejemajo eno najtežjih terapij,« so dodali v SDS. In še:
»Gradnja nove stavbe mariborske onkologije zamuja že eno leto. Zaradi gradbenih del se povsod sliši ropot, del prostorov je zaprt, preostali pa so prenatrpani. Bolniki kemoterapijo prejemajo kar na hodnikih. Dogajanje na mariborski onkologiji je nacionalni problem in sramota za državo, opozarjajo bolniki in zaposleni. Vladajoči pa kljub vsem pozivom in klicem na pomoč rešitve ne ponudijo. Če ne drugega, bi moral birokratske mline premakniti stavek: ‘Bilo je že tako hudo, da so morali v času, ko je bolnik umiral, prositi gradbenike, naj vsaj za ta čas prekinejo dela.’«
»Bolje čakati nekaj ur kot ne preživeti«
Polona Selič Zupančič, klinična psihologinja, se na mariborski onkologiji zdravi od leta 2022 in njene besede se zarežejo v srce. Medijem je odkrito govorila o svojih zdravstvenih težavah in skrbeh ter strahovih v zvezi z njimi, ob tem pa je tudi nazorno opisala nevzdržno stanje na mariborski onkologiji. »Popolnoma izčrpana, brez obraza (las, obrvi, trepalnic) in občutkov v stopalih ter dlaneh, z napetim trebuhom in s siljenjem na bruhanje sem prišla na obsevanje v zaudarjajočo drugo klet mariborske onkologije in znova čakala, ali bo mogoče izpeljati radioterapijo iz prve, ali se bo obsevalnik pokvaril oziroma ali bo vsaj eden delal. Vendar tam je sijajno osebje: inženirji, zdravnici, sestre. Mariborska onkologija so predvsem ljudje: topli, dostopni, sočutni, iskreni in predani,« je med drugim dejala za Novi tednik.
»Enkrat pa je samo škrtnilo in po nekaj trenutkih grobne tišine so mi radiološki inženirji dejali, da se je obsevalnik pokvaril in moram žal počakati, da bom prišla na vrsto pri drugi napravi. Seveda sem čakala. Enako kot tisti, ki so prišli za menoj. Drugi obsevalnik je potem k sreči deloval. Ob kateri koli uri sem prišla, vedno je nekaj ljudi čakalo. Vsi smo čakali mirno in potrpežljivo, saj je bolje čakati nekaj ur kot ne preživeti. Vmes so sestre vozile umirajoče, ki naj bi jim radioterapija olajšala trpljenje, in smo čakali skupaj. Nekateri na smrt, drugi na življenje – ne da bi vedeli, kaj bo koga doletelo.« Onkološki bolniki pač ne morejo preložiti zdravljenja na leto 2027 …
In odziv ministrice oziroma vlade?
Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, je želelo vse skupaj umiriti in spraviti z medijskih naslovnic. Sporočili so, da se nadgradnja mariborske onkologije nadaljuje, da so pridobili dokončno gradbeno dovoljenje tudi za drugo fazo projekta in izvajalca že napotili na gradbišče. »Zadeve se odvijajo pospešeno,« je zatrjevala Prevolnik Ruplova. Po njenih besedah naj bi se pogajanja s stanovalci Masarykove za odkup stanovanj nadaljevala, s predsednikom vlade Robertom Golobom pa sta 3. oktobra mariborsko onkologijo končno tudi obiskala. Po obisku je Golob na novinarski konferenci dejal, da je gradbeno dovoljenje za drugo fazo projekta, novo stavbo torej, dokončno, da so stroji na gradbišču in da je časovnica potrjena … ter da pogajanja z bližnjimi stanovalci o cenah odkupa tega več ne morejo ustaviti, saj da gre za ločena projekta. »Odkup stavbe se bo izvajal po svoji dinamiki, s svojimi pooblaščenci in ne vpliva več na gradbeno dovoljenje,« je zatrdil Golob. Ob tem je seveda zagotavljal, da je »vsem nam glavni interes, da bolniki čim prej pridejo do dostojnih prostorov«. »Za vse drugo je dovolj časa, tudi za ugotavljanje odgovornosti, če bo prišlo do zahtevka,« je še dejal.
Ministrica za zdravje pa je mirila javnost, da so sredstva za nadgradnjo onkološkega oddelka zagotovljena in da si bodo prizadevali za pospešitev projekta kot tudi za hitrejšo nabavo novih obsevalnikov. Direktor Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaž Pliberšek je napovedal, da lahko prvi novi obsevalnik pričakujejo sredi prihodnjega leta, nadgradnja oddelka pa naj bi bila po novi časovnici končana do konca septembra 2026.
Pogajanja s stanovalci
Večer pred obiskom premierja in ministrice so se sešli predstavniki ministrstva za zdravje in lastniki stanovanj na Masarykovi ulici, a še vedno niso dosegli soglasja glede cene odkupa stanovanj. Pliberšek je sestanek vseeno ocenil kot uspešnega, saj »dokler se uspemo pogovarjati, je dobro«. Je pa dejal, da je vlada uvrstila nakup teh stanovanj v Načrt razvojnih programov za obdobje 2024–2027, da bi »omogočila izvedbo prihodnjih investicij za namen širitve in nadgradnje UKC Maribor«. Za to je namenila nekaj manj kot 2,4 milijona evrov. Pliberšek je pojasnil, da lahko ta znesek v nadaljevanju še zvišajo, če bo treba. Sicer pa po njegovih besedah pri pripravi investicijske dokumentacije »pred našo zasedbo funkcij ni bila v dokumentu o identifikaciji investicijskega projekta razdelana varianta z odkupom stavbe na Masarykovi«.
Treba je dodati, da so bile Golobove besede o dokončnem gradbenem dovoljenju zavajajoče, saj dokončno gradbeno dovoljenje ni isto kot pravnomočno gradbeno dovoljenje; če stanovalci do 26. oktobra ne bodo dobili zadovoljive ponudbe za odkup stanovanj, bodo sprožili ustavni spor, je napovedal pooblaščenec skupine etažnih lastnikov, odvetnik Robert Berkovič. To bo seveda vse skupaj še bolj zavleklo.
Ministrica končno zahteva dokumentacijo …
Sredi oktobra je Prevolnik Ruplova od direktorja UNKIZ Tomaža Pliberška zahtevala, da ji še isti dan preda vso ustrezno dokumentacijo o širitvi mariborskega onkološkega oddelka in odkupa stanovanj na Masarykovi ulici. To je storila dan po poročanju POP TV, naj bi bil izvajalec del GH Holding zaradi 13-mesečne zamude najavil za 2,3 milijona evrov stroškov in že poslal zahtevek za dejanske stroške v višini okoli 700.000 evrov; stroški so nastali z vzdrževanjem gradbišča. Njihovo poročanje naj bi temeljilo na dokumentu Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), ki so ga pridobili.
V podjetju GH Holding so potrdili, da je prišlo do dodatnih stroškov, vendar pa so zanikali znesek 2,3 milijona evrov. Ta znesek bi veljal, če bi zaradi zapleta morali spremeniti projekt. Vseeno so po poročanju Dnevnika izračunali, da se bo gradnja zagotovo podražila vsaj za slabih 700.000 evrov. Sprva so predvidevali, da bodo mesečni stroški, ki so nastali zaradi zamude pri izvedbi, dosegali 90.000 evrov, po novih preračunih so znesek znižali na dobrih 50.000 evrov na mesec.
Tomaž Pliberšek je moral oditi
Ministrica je dokumentacijo od Pliberška zahtevala v torek, prejela jo je v sredo, v petek pa je sporočila, da Pliberšek odhaja s funkcije. Oziroma uradno: ponudil je odstop, ona pa ga je sprejela. »Po hitrem pregledu dokumentacije na ministrstvu za zdravje ugotavljamo, da postopki niso potekali optimalno, kar je vplivalo tudi na nastanek zamude pri izvedbi investicije,« so sporočili z ministrstva za zdravje. Potem je Prevolnik Ruplova v Odmevih na Televiziji Slovenija dejala, da je Pliberšek »korektno prevzel odgovornost«, glede svoje odgovornosti pa se je izmikala, da ne pozna podrobnosti vsake investicije, saj da je to naloga UNKIZ, ki ga je vodil Pliberšek. No, rekli bi, da je širitev mariborske onkologije pomembna investicija …
