Pred vhodom v Spominski park Teharje je Mestna občina Celje namestila informacijski pano, s katerim želi počastiti spomin na zamolčane žrtve povojnih pobojev. “Na pobudo Ivana Otta smo na panoju predstavili tudi žalostne usode otrok s Petrička, ki so jih v taborišču ločili od staršev,” so danes sporočili z občine.
Tekstovno in grafično obsežnejše gradivo bodo po napovedih v kratkem objavili na spletni strani Mestne občine Celje. Dostopno bo tudi preko QR-kode, ki jo bodo namestili na pano.
Informacijski pano je pripravila novoustanovljena Komisija za umestitev spominskih plošč in obeležij na območju Mestne občine Celje.
Veliko zaslug pri ureditvi imajo po navedbah celjske občine predvsem Muzej novejše zgodovine Celje, Mitja Ferenc, ki je pripravil tekstovno in grafično gradivo, ter celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je izdala kulturno varstveno soglasje. Ureditev informacijskega panoja je podprlo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Spominski park Teharje je bil zgrajen jeseni 2004, deset let kasneje pa je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Park in osrednji spomenik je z zmagovitim natečajnim projektom zasnoval arhitekt Marko Mušič. Javno podjetje Zelenice skrbi, da je park vedno lepo urejen, so še sporočili s celjske občine.
Na območju nekdanjega nemškega vadbenega centra na Teharjah so po končani vojni začasno namestili zajete domobrance, vojake, civiliste, žene in otroke, ki so jih zavezniki skupaj z ubežniki in begunci s Hrvaške in Srbije zaustavili na Koroškem in jih potem izročili novi partizanski oblasti.
Večino njih so brez sodbe pobili, delno v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližji okolici Celja, še več pa so jih od tu odpeljali v smrt v Hudo Jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika, poroča STA.
