10.3 C
Ljubljana
sreda, 20 novembra, 2024

Sodni svet zavrgel in zavrnil dodelitev petih sodnic na specializirani oddelek

Na obremenjenem specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča so si obetali kadrovske okrepitve, vendar je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh sodnic in zavrnil kandidature treh sodnic, poroča današnji Dnevnik. Predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik pravi, da je čas za poglobljeno debato, kako naprej.

Na specializiranem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani trenutno dela 17 sodnikov, 11 jih vodi obravnave, šest pa sodne preiskave, zaradi njihove preobremenjenosti pa kadrovske okrepitev iščejo že dolgo. Tako so leta 2016 prek vrhovnega sodišča podali predlog pravosodnemu ministru, da odobri deset dodatnih sodniških mest na njihovem specializiranem oddelku. Razpis za prvih šest dodelitev na specializirani oddelek je bil objavljen šele lani, nanj pa so se prijavile dve sodnici ljubljanskega sodišča, dve sodnici iz Kranja in ena iz Novega mesta, povzema Dnevnik.

Zapletlo pa se je zaradi postopkovnih pravil in obremenjenosti tudi drugih sodišč. Ker se namreč znotraj sodišča sodniki premeščajo z letnim razporedom in ne z dodelitvijo prek sodnega sveta, je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh ljubljanskih sodnic. S tem se je strinjal tudi Pogačnik, tudi splošni kazenski oddelek v Ljubljani se namreč ukvarja s podobno kadrovsko stisko oziroma preobremenjenostjo.

Kandidature preostalih treh sodnic pa je sodni svet zavrnil. Kot navaja Dnevnik, so jim na sodnem svetu pojasnili, da so bile razlog zavrnitve težave, ki bi jih zaradi odhoda sodnic imeli na njihovih matičnih sodiščih.

Tako na Okrožnem sodišču v Ljubljani kljub pravnim in finančnim podlagam ne morejo priti do dodatnih specializiranih sodnikov. Ker pretiranega interesa za delo na specializiranem oddelku med sodniki že tako ni, pa čeprav to prinaša plačo vrhovnega sodnika, vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča skrbi, da ga bo po zadnji zavrnitvi še manj, navaja Dnevnik.

Težave specializiranih oddelkov se sicer vlečejo že leta, izvirnih grehov pa je več. Sprva so specializirani sodniki reševali tako specialne kot splošne zadeve, zaradi česar specializirani oddelki sodišč niso obvladovali pripada novih zadev in so se spisi začeli kopičiti. Da bi to ustavili, so v Ljubljani sklenili, da bodo specializirani sodniki reševali zgolj specializirane zadeve.

Po tem ukrepu je bil specializirani oddelek konec lanskega leta prvič okoli pozitivne ničle, saj je po za zdaj še neuradnih podatkih rešil 38 zadev, prejel pa je le eno več. Število vseh nerešenih zadev se je tako z 79 na začetku leta povečalo le na 80. A istočasno so se zadeve začele kopičiti tudi na splošnem kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča. Ta je po navedbah Dnevnika ta trenutek preobremenjen in je lani pridelal okoli 100 novih nerešenih zadev.

Predsednik sodišča Pogačnik je za Dnevnik opozoril, da specializirane zadeve ne bi smele čakati, da pridejo na vrsto. “Ko je obtožba pravnomočna, ko so izpolnjeni pogoji, mora iti na glavno obravnavo, ne pa da čaka, ker ima sodnik še pet, šest drugih zadev, ki jih mora prej rešiti.”

Kot izpostavlja Dnevnik, so zaradi trenutno razmeroma širokega nabora kaznivih dejanj, ki sodijo v delokrog specializiranih sodišč in še prej Specializiranega državnega tožilstva, na slednjem v preteklosti že izrazili željo po ožjem naboru. Danes se njihovi resursi denimo trošijo tudi v primerih ponarejanja denarja, ki so lahko zelo banalni. Aktualni predlog novele zakona o državnem tožilstvu sprememb na tem področju še ne predvideva, na pravosodnem ministrstvu pa so za Dnevnik pojasnili, da se bodo z vprašanjem nabora “specialnih” kaznivih dejanj predvidoma ukvarjali letos.

Nekaj upanja po pisanju Dnevnika predstavlja tudi aktualni predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki med drugim uvaja institut, po katerem lahko vrhovno sodišče na predlog predsednika sodišča posamezno specializirano zadevo prenese na drugo sodišče, tudi na splošni oddelek. Če bo novela sprejeta, bodo v Ljubljani naredili analizo, koliko čakajočih zadev bi se lahko na takšen način znebili. Bo pa tudi tu marsikaj odvisno od politike, ki jo bo v odločanju v tovrstnih primerih ubralo vrhovno sodišče, izpostavlja časnik.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine