V Odmevih je bil v četrtek govor o izbiri evropskega komisarja, gostje pa so bili predstavniki SDS Logar, NSi Horvat in SD Levanič. Logar je med drugim izpostavil, da je resor komisarja za širitev, za katerega si prizadeva Šarec, praktično ničen, Horvat pa je bil kritičen do politike Erjavca, ki je povzročila, da Slovenija nima nikakršnega vpliva v evropskih institucijah.
V oddaji Odmevi na TV Slovenija so včeraj razpravljali o delitvi najvišjih evropskih funkcij; pri voditeljici Rosviti Pesek so soočili stališča poslanec Slovenske demokratske stranke dr. Anže Logar, poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat in generalni sekretar Socialnih demokratov Dejan Levanič. Kot je uvodoma pojasnila voditeljica, so k sodelovanju povabili tudi Listo Marjana Šarca, a se na vabilo ni odzvala, tudi strokovnjak dr. Marko Lovec s Fakultete za družbene vede je opozoril na to, kako plitek je kadrovski bazen te instant stranke.
Še v prispevku je bilo omenjeno, da naj bi Slovenija lobirala za mesto komisarja za širitev, neuradno pa se kot možna imena za komisarja omenjajo minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar, levičarska evroposlanka Tanja Fajon, nekdanji zunanji minister Samuel Žbogar in Marta Kos, generalna sekretarka Foruma 21 Milana Kučana.
Imena morebitnih kandidatov na mizo prinesli režimski mediji
Glede vprašanja voditeljice o postopku izbire slovenskega komisarja, pri čemer naj se kandidati SDS ne bi omenjali, je bil Logar precej kritičen: “Hočete reči, da mediji ne omenjajo nobenega. Zaenkrat uradnega, razen osebne želje evropske poslanke SD Tanje Fajon in aktualnega zunanjega ministra, so vsa ostala imena na mizo prinesli mediji, realnega pogovora v zvezi s tem še nismo imeli.”
Logarju ni znano, da bi se vodje strank v ozadju dogovarjali o komisarju, meni pa, da je nujno, da se stranke med seboj o tem dogovorijo: “Prvič s tega vidika, da se sploh na nacionalni ravni dogovorimo, kateri resorji so za nas najbolj pomembni, ne pa da predsednik vlade navrže en resor in pravi, da je to za nas najpomembnejše. Po drugi strani pa, da Slovenija izbere najboljšega kandidata, kar ga premoremo, in tudi, da ga izberejo stranke, na koncu koncev, ki so v Evropskem parlamentu, ne pa stranke, ki jih v bistvu tam niti ni.”
Levanič bi rad, da se stranke o komisarju dogovorijo kar izven kamer
Tudi Levanič je potrdil, da “ta trenutek nekih resnih pogovorov glede kandidatov niti še ni, in še več kot to, kar je bilo povedano, da sedaj zraven strateškega pozicioniranja Slovenije tudi na določenih področjih, je treba videti, kateri je tisti resor, s katerim bomo v Sloveniji uveljavljali določene slovenske interese v Evropski uniji in širše, in zaradi tega bi se mi zdelo pomembno, da bi politične stranke nekako izven kamer dorekle, kateri so ti resorji in kdo so primerni kandidati”.
Resor, za katerega si prizadeva Šarec, je neobstoječ
Logar je bil prav tako jasen o resorju širitve, za katerega si močno prizadeva Šarec: “To je resor, ki ga v naslednji komisiji pravzaprav ne bo. Bo dodatek nekemu resorju, tako kot je bil prej, do te širitve ne bo prišlo. To je resor brez dejanske vloge, razen če je šlo že za nek politični dogovor med Šarcem in SD, da bo Fajonova postala komisarka in imamo potem tu neko politično trgovino.”
Domnevo, da bi v ozadju res lahko bil dogovor, kot je to možnost omenil Logar, je podkrepil Levanič kar sam z branjenjem Šarčeve odločitve: “Ta trenutek mislim, da ima Slovenija tu zelo velik, kar pomemben vpliv na Balkanu, da lahko uveljavi tudi določene interese. Da so ljudje, ki so iz slovenske politike na tem področju dokaj znani, tudi pohvaljeni že v preteklosti.”
Po zaslugi Erjavca je moč Slovenije v evropskih institucijah nična
Horvat je bil najbolj kritičen do izigravanja volje volivcev, podpornik tega pa je prav nepriljubljeni francoski predsednik Emmanuel Macron: “Padec prednostnih oziroma spitzenkandidatov zagotovo ni dober signal za nek demokratični princip, poglejte, pred volitvami v Evropski parlament so evropske stranke kazale svoje spitzenkandidate in volivci so gotovo pri izražanju svoje volje na volitvah to tudi upoštevali. Takoj po volitvah pa pride gospod Macron in pravi, da ta koncept ni dober. Tako kot smo govorili pred volitvami, bi moral ta koncept po volitvah tudi biti upoštevan. To bi gotovo lahko rezultiralo v še nižji udeležbi na naslednjih evropskih volitvah.”
Tudi glede slovenskega vpliva v evropskih institucijah je bil zelo kritičen: “To je dejansko rezultat zunanje politike, ki jo je šest let vodil Karl Viktor Erjavec, zdaj jo pa eno leto vodi Miro Cerar. Večkrat sem v državnem zboru opozarjal in bil zelo kritičen, da je specifična teža Slovenije v institucijah Evropske unije, če pustimo parlament, praktično na ničli. In nas res nihče ne posluša ta trenutek. Zdaj pa še to, da bi si izbirali resor, to je čisto mimo. Resorja ne določa država sama, ga sama ne izbira, določi ga predsednica Evropske komisije.”
Rok Krajnc
