Včeraj je evropska poslanka Romana Tomc v Ljubljani gostila razpravo »Kakšne bodo naše pokojnine?« Na dogodku sta sodelovala tudi generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Marijan Papež, Urad Republike Slovenija za makroekonomske analize in razvoj pa je zastopala dr. Alenka Kajzer. Zanimanje za tribuno je bilo veliko, med drugimi sta se je razprave udeležil tudi predsednik ZDUS gospod Janez Sušnik. Razprava je bila zelo zanimiva, mestoma tudi burna.
Dr. Alenka Kajzer je na začetku predstavila Strategijo dolgožive družbe, ki je nastala kot odgovor na spremenjeno starostno strukturo prebivalstva. Strategija podaja strateške usmeritve na štirih področjih: zaposlenost in delovna aktivnost, samostojno in zdravo življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter oblikovanje okolja za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju.
Pokojninski sistem je eden najpomembnejših stebrov uspešno delujoče države. Za zagotavljanje dostojnih in vzdržnih pokojnin je nujno, da se neprestano prilagaja novo nastalim družbenim razmeram v državi. V zadnjih letih na tem področju ni bilo pomembnejših sistemskih sprememb. Evropska poslanka Romana Tomc je v razpravi poudarila, da so te nujne: »Strategija prinaša ugotovitve, ki so znane že dlje časa vendar so to le črke na papirju in dokler niso prelite v konkretne ukrepe, nismo naredili ničesar.«
Marijan Papež je poudaril, da na ZPIZ razmere spremljajo in opozarjajo na potrebne spremembe: »Vendar spremembe ne smejo biti hitre, ampak postopne, to kažejo izkušnje. Ob hitrih spremembah ljudje pogosto v paniki naredijo napačne korake. Želim si sprememb, a te potrebujejo čas za implementacijo, čas da se ljudje nanje pripravijo. Gospodarska situacija v Sloveniji se izboljšuje, ta trenutek je potrebno izkoristiti. Sistemskih sprememb ne smemo sprejemati, ko je kriza, ampak ko je situacija takšna kot danes, sprejemljiva.« Spremembe bodo vplivale na vse, na tiste ki pokojnine že prejemajo, pa tudi na tiste, ki danes o njih sploh še ne razmišljajo: »Ne smemo pozabiti na vključevanje mladih, vključeni morajo biti v organe pokojninskega zavoda, sociale, tudi v organe demografskega sklada, ko bo ta obstajal. Prav na mojo pobudo je bil v svet zavoda ZPIZ imenovan tudi predstavnik študentov. Medgeneracijsko sodelovanje je pomembno,« dodaja Papež.
Vsi sodelujoči so se strinjali, da je nesprejemljivo, da ljudje za 40 let delane prejmejo pokojnin, ki bi jim zagotovile dostojno preživetje: »V stranki SDS zato, med drugim, predlagamo tudi uvedbo državne pokojnine, ki bi jo prejeli tisti, ki niso imeli dovolj visoke plače, da bi danes lahko imeli dostojno pokojnino,« poudarja Romana Tomc.
»Zagovarjamo večjo povezanost med prispevki in pokojninami, kar pomeni, da bi imeli tisti, ki plačujejo več, tudi večje pokojnine. Pomembno pa je tudi, da ljudje začnejo sami razmišljati o svoji prihodnosti, država pa mora takšno varčevanje spodbujati,« dodaja evropska poslanka in predsednica odbora za socialo pri stranki SDS. Dogajanje glede ustanovitve demografskega sklada je komentirala: »Odgovornost za to, da demografskega sklada še nimamo, mora prevzeti sedanja vladajoča koalicija v odhajanju, ki se ni mogla dogovoriti o tem, kdo bo sklad vodil in kako samostojen naj bo. Obstoj sklada je smiseln samo, če bo imel dovolj velike in stabilne vire, ki jih ne smejo ogroziti apetiti vladajoče politike, katerakoli že to je. Institucionalna umeščenost sklada je pri tem obrobnega pomena.«
Ob koncu sta se Romana Tomc in Marijan Papež strinjala, da je čas za ukrepanje pred vrati in da bi bilo odlašanje s spremembami pokojninske zakonodaje škodljivo za našo prihodnost. Pri tem pa opozarjata, da morajo biti te premišljene in postopne. Pomembno je torej, kdo bo junija prevzel vodenje vlade. Preteklost je pokazala, da je le malo katera vlada zmožna pripraviti in izpeljati tako težke projekte, kot je pokojninska reforma. »Stranka SDS je dokazala da to zna in zmore. Predloge in rešitve imamo pripravljene, čakajo samo še na izvedbo.« je zaključila Romana Tomc.
