Piše: G. B.
V medijih je v začetku februarja zaokrožila informacija o nameravanih postopkih, ki jih namerava sprožiti ministrstvo za infrastrukturo in sicer na področju železnic.
Kot poročajo mediji, bodo na ministrstvu, ki ga vodi Jernej Vrtovec, še letos podali pobudo za umeščanje hitre železniške povezave Maribor-Ljubljana-Koper. Iz Maribora v Ljubljano bomo lahko prišli v 55 minutah, je napovedal minister, ki je v manj kot letu dni svojega delovanja napovedal kar nekaj ambicioznih projektov. Kot pravi, bo potrebno z interventnimi zakoni pospešiti umeščanje novih železniških prog v prostor in jih tudi zgraditi. Zgolj nadgradnja obstoječih prog ni dovolj, saj s tem Slovenija močno zaostaja za ostalimi evropskimi državami.
Spomnimo: železniški promet med Mariborom in Ljubljano se odvija po progi Ljubljana-Zidani Most in Zidani Most-Maribor, potovalni časi pa so precej dolgi. Proga Ljubljana-Zidani Most namreč poteka ob Savi skozi hribovito območje Zasavja, konfiguracija terena (plazenje, kamenje) pa onemogoča velike hitrosti, saj je na prvem mestu varnost. Tudi zato so se že pred leti pojavili predlogi o izgradnji direktne proge med Ljubljano in Celjem, vendar pa prejšnje vlade o tem niso hotele nič slišati. Tako se še vedno vsako jutro v Ljubljano iz štajerske smeri valijo kolone avtomobilov, prevoz z vlakom pa za zdaj ostaja nekonkurenčen. Vendar naj bi se že letos zadeve začele izboljševati: najprej z nabavo novih potniških garnitur ter končanjem projektov nadgradnje na progah, ki povezujejo Maribor z Ljubljano.
Ambiciozni načrti ministrstva za infrastrukturo
Kot je poročala STA 5. februarja, želijo na ministrstvu čas epidemije izkoristiti za uspešen zagon različnih obnovitvenih del in drugih infrastrukturnih projektov. V sodelovanju z več deležniki so pripravili tudi vizijo razvoja železnic, ključno pa bo predvsem poenostaviti umeščanje železniške infrastrukture v prostor. “Zaradi zmanjšanih prometnih tokov v času epidemije lahko bolj nemoteno obnavljamo in gradimo ceste ter drugo infrastrukturo, prav tako železnice in energetske projekte,” je na novinarski konferenci poudaril minister Vrtovec. Kot je spomnil, ima ministrstvo prvič v zgodovini na voljo več kot milijardo evrov sredstev, večina tega denarja pa bo namenjena prometni infrastrukturi. “Največ za področje železnic, in sicer 509 milijonov evrov, za državne ceste pa bo šlo 289 milijonov evrov,” je dodal.
“Če bomo želeli, da se bodo ljudje v prihodnje več odločali za vlak, namesto za osebna vozila, in če želimo, da tovor preusmerimo na železnice, potem bo v prihodnjih letih in desetletjih nujno obnoviti dotrajano železniško infrastrukturo in dograditi novo,” je prepričan Vrtovec. Na ministrstvu za infrastrukturo tako letos predvidevajo zaključek nadgradnje železniške proge Zidani most-Celje, nadgradnjo železniškega predora Karavanke, nadaljevali bodo tudi z nadgradnjo prog Maribor-Šentilj, Ljubljana-Kranj-Jesenice, in sicer na odseku Podnart-Lesce-Bled in Kranj-Podnart. Kot je pojasnil minister, namreč promet tam zaradi nadgradnje železniškega predora Karavanke stoji, zato je ta čas zapore treba izkoristiti.
Po mnenju ministra Vrtovca je gradnja drugega tira na relaciji Divača-Koper premalo za zasledovanje učinkovitosti in varnosti, zato je potrebno obnoviti tudi progo Divača-Ljubljana.
Ministrstvo za infrastrukturo je sicer skupaj z več deležniki pripravilo vizijo razvoja železniškega omrežja 2050+, ki jo bodo v kratkem tudi obravnavali na seji vlade. “Slovenija mora biti dobro povezana, predvsem z nacionalnimi in regionalnimi središči,” je poudaril. Če pa bodo želeli slediti strategiji, bo po ministrovih besedah ključna poenostavitev umeščanja železniške infrastrukture v prostor, zlasti regionalnih prog. Po Vrtovčevih pojasnilih je eden ključnih sklepov strategije prav ta, da ministrstvo pripravi interventni zakon, ki bo omogočil lažje in hitrejše umeščanje regionalne železniške infrastrukture v prostor. “Takoj ko bomo strategijo sprejeli, bo ministrstvo v sodelovanju z drugimi deležniki zakon tudi pripravilo,” je bil jasen.
Med ključnimi cilji strategije je izpostavil tudi povezavo med Ljubljano in Mariborom, zlasti del Ljubljana-Celje, kjer bi lahko imeli po besedah ministra vzpostavljeno hitro železniško povezavo.” Trenutno potekajo aktivnosti za naročilo strokovnih podlag za to hitro povezavo. Cilj je 55 minut od Ljubljane do Maribora in ob tem, da imamo novo povezavo, verjamem, da je to mogoče,” je dejal.
Se bodo tudi Vrtovca lotili z interpelacijo?
Toliko o ambicioznosti ministra Vrtovca, ki očitno deluje kot ščuka v ribniku z lenimi krapi, zato je tudi on trn v peti tranzicijski levici. Tako so nedavno propagandna glasila globoke države pisala o domnevnih koruptivnih poslih med ministrstvom ter podjetjem Skytoll pri projektu elektronske vinjete, ki bo v prodaji že konec letošnjega leta. Nič čudnega, da je afero že pograbila predsednica SAB in novopečena poslanka (ki je nadomestila pokojnega Franca Kramarja) Alenka Bratušek. Očitno vse z namenom, da ministru naprti koruptivnost in da se bo t. i. burek koalicija tudi njega lotila z interpelacijo.
Toda pozor, v času pred Janševo vlado je ministrstvo za infrastrukturo vodila prav Bratuškova. Na spletni strani predlagam.vladi.si smo tako našli tudi predlog za izgradnjo hitre proge med Ljubljano in Celjem, objavljen je bil jeseni 2019, torej v času vlade Marjana Šarca. Ministrstvo za infrastrukturo je na to odgovorilo, češ da obnavljajo in nadgrajujejo obstoječe proge, študija iz leta 2012 pa naj bi pokazala, da se projekt hitre železnice ekonomsko ne izplača. Več o tem TUKAJ.
Seveda pa se postavlja vprašanje, zakaj je ministrstvo, ki ga je takrat vodila Bratuškova, podalo takšen odgovor. Namreč, pod vsemi levičarskimi vladami so bili takšni gradbeni projekti zelo dragi, pač zaradi načina pristopa, po katerem so domači gradbeni baroni in razni posredniki »nastavljali lončke«. Seveda velja omeniti še visoko stopnjo birokracije, ki jo levičarske vlade še kako potrebujejo zaradi delovnih mest v javni upravi. Tako je nastal vtis, da je vsak večji gradbeni infrastrukturni projekt v Sloveniji stvar dolgotrajnih postopkov ter astronomskih vsot in da drugače sploh ne more biti. A pristop ministra Vrtovca in vlade nasploh dokazuje, da je nemogoče vendarle mogoče, kot pravi sedaj že legendarni reklamni slogan Kovinotehne.
