Državni zbor je opravil splošno razpravo o noveli zakona o financiranju izobraževanja, s katero želi vlada uresničiti ustavno odločbo glede financiranja zasebnih šol. Predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala, da novelo za zdaj podpirajo le vladne stranke. V SDS in NSi ji nasprotujejo, Levica je ne podpira, ker da ne bo sprejeta v predlagani obliki.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je v uvodu povedal, da novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dosledno uresničuje ustavno odločbo iz leta 2014, ker da je ustavno sodišče v njej zahtevalo le 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, ne pa tudi financiranje razširjenega dela javnega programa. Takšno formulo financiranje predvideva tudi novela.
Pikalo se strinja, da je izbira pri vpisu v osnovno šolo potrebna in v tem smislu tudi podpira zasebne osnovne šole, “ni pa pravica do izbire enaka pravici do financiranja in tako je povsod po Evropi”, je dejal. Predlog se namreč sooča z očitkom, da je v nasprotju z ustavno odločbo, ker javni program v zasebnih osnovnih šolah ne bo financiran v celoti.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo noveli v prvi obravnavi napovedali v vseh vladnih strankah. V SMC pa nadaljnjo podporo postavljajo pod vprašaj, če do druge obravnave ne dobijo zagotovil, da so predlagane rešitve skladne z ustavo. “Nikakor namreč ne velja preslišati opozoril, da bodo z novo formulo financiranja starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole, morali plačevati več, kot so plačevali do zdaj. To po naši oceni ni v duhu odločbe ustavnega sodišča,” je dejal Branislav Rajić (SMC).
Aljaž Kovačič (LMŠ) je dejal, da predlog po zagotovilih ministra Pikala uresničuje ustavno odločbo, so pa v LMŠ vseeno odprti za konstruktivno in neideološko razpravo, v kateri bi lahko izhodiščni predlog, če bi se izkazala potreba, ustrezno dopolnili.
Tudi v DeSUS so, kot je bilo razumeti Jurija Lepa, pripravljeni na določene uskladitve. Kot je namreč dejal, je “predlog dobra osnovna za zakon, ki bo usklajen in dopolnjen zadostil odločbi ustavnega sodišča”. “Nič nam namreč ne koristi, če sprejmemo zakon, ki bo takoj podvržen novi ustavni presoji,” je dodal.
V vseh vladnih strankah ob tem sicer poudarjajo velik pomen javnega šolstva. “Vsak otrok v Sloveniji ima pravico do brezplačnega izobraževanja, ne glede na to, ali prihaja iz socialno šibkejše ali iz bogate družine, kar mu omogoča ravno javno šolstvo. Zato je treba javno šolstvo zaščititi v največji možni meri,” je dejal Marko Koprivc (SD). Predlagana formula financiranja zasebnih šol po njegovi oceni temu sledi.
Z njo se strinjajo tudi v SAB. Po mnenju Maše Kociper bi bilo namreč popolno izenačenje financiranja zasebnih šol z javnimi uvod v razslojevanje družbe. “Na ta način bi bila porušena enaka izhodišča za vse otroke, ne glede na njihov socialni status, ki jih je zdaj uspešno zagotavljala prav javna osnovna šola,” je dejala.
V Levici predloga za zdaj ne podpirajo. “Predlagani zakon sicer resda predvideva 100-odstotno financiranje le obveznega dela javnega programa, kar pozdravljamo, vendar je iz javno izraženih stališč, predvsem predsednika vlade in posameznih političnih strank, jasno razvidno, da v predlagani obliki ne bo sprejet in da se bo financiranje z dopolnili razširilo tudi na razširjeni del javnega programa,” je dejal Matej T. Vatovec.
V SDS in NSi predloga ne bodo podprli, ker so prepričani, da bi moral določati 100-odstotno financiranje obeh delov javnega programa. “Odločba ustavnega sodišča je jasna: za javnoveljavni program je treba zagotoviti enako, 100-odstotno plačilo, ne glede na to za kakšnimi zidovi – zasebnimi ali javnimi – se ta program izvaja. Zakon je tako neke vrste posmeh staršem, otrokom in pravni državi,” je dejal Matej Tonin (NSi).
Jelka Godec (SDS) pa je zavrnila očitke, da bi bila s previsokim financiranjem zasebnih šol ogrožena mreža javnih šol. “V javni mreži imate javne šole in imate zasebne šole. Enako kot pri zdravstvu, kjer imamo koncesionarje in javne zdravstvene domove. Javna mreža tako že zajema zasebne šole in kdo bo to javno mrežo razgradil? Nihče. To je bolj kot ne v glavah tistih, ki določenih stvari ne želite razumeti,” je dejala.
V SNS stališča poslanske skupine niso predstavili.
V današnji razpravi so se poslanci dotaknili tudi nekaterih drugih določb novele, med drugim tudi dodatnega pogoja, da bodo morale zasebne osnovne šole zagotoviti dva oddelka 1. razreda, če bodo želele pridobiti javno financiranje, kar naj bi po navedbah Pikala pripomoglo k večji socializaciji otrok. Slednje je zmotilo Godčevo, ki je Pikala pozvala, naj pove, koliko javnih državnih šol nima dveh 1. razredov ter kako “se lahko socializirajo otroci v podružnični šoli, kjer je v razredu osem otrok”. “Jaz mislim, da so takšni argumenti za lase privlečeni ter da želite s tem pogojem še bolj onemogočiti odpiranje novih alternativnih šol,” je dejala. Pikalo je odgovoril, da se tudi za ustanovitev javne šole zahtevata dva oddelka 1. razreda, glede podružnic pa, da so te organizacijske enote šol in ne samostojne šole.
V razpravi je prišlo tudi do iskrenja med SMC in SD. Poslanec SMC Rajić je namreč med drugim dejal, da je že prejšnja vlada predlagala novelo, ki bi uresničila ustavno odločbo, a ni bila sprejeta zaradi “ideološke preokupacije in gneče za pripenjanje lovorik pred volitvami”. Opozoril je tudi, da rešitev, ki jo danes predlaga minister iz vrst SD, za SD takrat ni bila sprejemljiva. Na to je odgovoril Matjaž Han (SD), ki je dejal, da v SD ne morejo prevzeti krivde za to, da novela ni bila sprejeta. Po njegovem mnenju bi lahko SMC novelo takrat sprejela s pomočjo desnih strank, če bi le želela.
DZ bo o tem, ali je novela primerna za drugo obravnavo, odločal v četrtek.
