Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Na četrtkovem odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, katerega predsednik je poslanec SDS Branko Grims, so obravnavali predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva, da se z globo od 500 do 1000 evrov kaznuje tistega, ki se v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine. Če je bil predlog na podlagi 10 glasov za zakon sprejet, pa je bila povsem drugačna zgodba, ko je šlo za poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2020.
Letno poročilo o delovanju informacijske pooblaščenke namreč ni bil sprejet, kar po besedah poslanke in članice pristojnega odbora Anje Bah Žibert predstavlja nezaupnico njenemu delu. V zvezi s tem se je oglasil tudi državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič, ki je izpostavil, da če Državni zbor RS Mojci Prelesnik ne zaupa, je po njegovo njen odstop edina higienična izbira.
Omenjena poteza glede Prelesnikove pa niti ne preseneča toliko glede na njeno ravnanje v času epidemije, ko se je obregnila ob vsesplošno merjenje temperature v delovnih organizacijah, delovanje aplikacije Ostani zdrav in posredovanje podatkov o tistih, ki so sami povsem prostovoljno izrazili interes za cepljenje. Temu pa je nato sledilo še obreganje ob delovanje aplikacije za preverjanje covidnih potrdil in nedavno celo ob predlog sprememb zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Smo unikum glede ravnanja informacijske pooblaščenke
“Mislim, da smo unikum v tem, da imamo informacijsko pooblaščenko, ki pomaga virus širiti, ne pa omejevati. Ne fizično, ampak z odločitvami, ki jih sprejema. Njeno vodilo bi moralo biti, da se soočamo ne samo z zdravstveno krizo, temveč tudi z družbeno,” je med drugim na odboru kritično izpostavila poslanka Bah Žibertova.
Foto: Printscreen RTV Slovenija
Še danes ne vemo, kaj se je dogajalo z nadzorom nad osebnimi podatki poslancev, je kritično spomnila poslanka iz vrst SDS. “Imamo vašo odločbo, nimamo pa nobenih pojasnil. Marsikaj je še, na kar je potrebno odgovoriti. Do tega, da bi se lahko o tem pogovarjali, ni prišlo. Še več, seja je bil sklicana s strani opozicije in ne koalicije. Naenkrat pa seveda nikomur ni v interesu, da se zadeva razreši in pride zadevi do konca.” Po njenih besedah se več kot očitno vidi, kako informacijska pooblaščenka dela razlike, nekje je viden njen angažma, drugje pa se ji ne zdi potrebno priti niti v Državni zbor RS.
“Preveč je ljudi, ki so se soočili s covidom, preveč je ljudi, ki so izgubili svoje najbližje, da bi se lahko na teh področjih hecali in igrali,” je kritično zatrdila glede ravnanja pooblaščenke in dodala, da je potrebno včasih glede določenih odločitev bolj premisliti, ne pa samo gledati na to v smislu, da ti nekdo ne ustreza, kot je ta koalicija. “Kritična sem do informacijske pooblaščenke,” je dejala in dodala, da si želi, da bi ta s svojimi ravnanji pomagala tako vladi kot državi, da se sprejemajo ukrepi, ki morajo biti v skladu z zakoni in Ustavo. “Njen angažma bi moral biti povsem drugačen. Vedno je tako pri osebnih podatkih, kozarec je lahko pol poln ali pol prazen, tako da se da marsikaj tolmačiti po svoje. Skratka želela bi si več odgovornosti,” je pojasnila.
S kritiko med drugim ni skoparil niti Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS, ki je izrazil prepričanje, da Prelesnikova deluje v smislu politične provinience. “Je politična ekspozitura leve politične provinience in to kaže na vsakem koraku. Zato smo v naši stranki celo predlagali njen odpoklic.” Zagovarja prepričanje, da bi morala biti pooblaščenka nevtralna oseba. “Za določena vprašanja enostavno ni dosegljiva,” je bil kritičen.
Foto: Printscreen RTV Slovenija
Rušenje marsikaterih ukrepov v času epidemije očitno predstavlja razlog, da poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2020 ni bilo sprejeto. Bo mar to predstavljalo povod, da vendarle pride do premisleka in se zmeraj ne ruši tistega, kar je nujno za obvladovanje aktualne situacije.
