Piše: C. R.
S 1. januarjem 2022 se je zaključila tudi parlamentarna dimenzija predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske Unije. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca sta tako danes, 6. januarja, prek video povezave simbolično predala predsedovanje podpredsednici Narodne skupščine Francoske republike Laetitiji Saint-Paul in predsedniku Senata Francoske republike Gerardu Larcherju.Uvodoma je bil predstavljen krajši film o parlamentarni dimenziji slovenskega predsedovanja.
Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je ob predaji predsedovanja francoskim kolegom izpostavil zahtevne in nepredvidljive okoliščine, v katerih je potekalo drugo slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije, in poudaril, da lahko »skupaj, odločni, predvsem pa enotni, solidarni in skupnim ciljem predani dosežemo veliko in smo kos še tako težkim izzivom«.
Zorčič je izrazil prepričanje o pomembnosti parlamentarne dimenzije predsedovanja Svetu EU, saj so nacionalne predstavniške institucije nepogrešljive pri krepitvi demokratičnosti in legitimnosti evropskih integracijskih procesov. Iskren dialog je »ena največjih dodanih vrednosti medparlamentarnega sodelovanja, ki je pogosto pripravljeno storiti drznejši »korak dlje« v primerjavi z medvladno ravnjo«, je ocenil.
Med najpomembnejše dosežke slovenskega predsedovanja je Zorčič uvrstil srečanje s predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana, ki je okrepilo zavedanje, da je evropska perspektiva edina alternativa za to regijo. Izpostavil je tudi razpravo mladih iz Slovenije in Zahodnega Balkana s predsedniki parlamentov regije, ki jo je Državni zbor organiziral v okviru Konference o prihodnosti Evrope. »Parlamentarci si že po naravi našega dela prizadevamo, da v svoje delo vključujemo najširši možni krog deležnikov«, je dejal Zorčič in napovedal, da bo vloga Evropske unije kot garanta varnosti, stabilnosti in blaginje v širši regiji tudi ena od tem sklepnega dogodka parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja, to je Konference predsednikov parlamentov držav članic EU, ki bo potekala 28. in 29. marca 2022 v Ljubljani.
Govor predsednika Državnega zbora v celoti.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v svojem nagovoru izrazil prepričanje, da je »vloga parlamentov v procesu oblikovanja smelih odgovorov na izzive posameznih vsebin nepogrešljiva«. Izpostavil je tudi 22 načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih je v času slovenskega predsedovanja potrdil Svet EU, s čimer je bil po ocenah Kovšce narejen pomemben korak pri okrevanju evropskega gospodarstva ter trajnostno obnovo po pandemiji.
Podpredsednica Nacionalne skupščine Francoske republike Laetitija Saint-Paul in predsednik Senata Francoske republike Gerard Larcher sta Sloveniji čestitala za izjemno kakovostno predsedovanje, ki je potekalo v zahtevnih zdravstvenih razmerah. Predsednik Senata Larcher se je zahvalil obema domovoma slovenskega parlamenta za opravljeno delo in poudaril, da so slovensko predsedovanje zaznamovali volja, odločnost in trdo delo, zato je uspeh slovenskega predsedovanja viden. Slovenija je v svoji komaj 30-letni zgodovini že drugič uspešno predsedovala Svetu EU in z obvladovanjem krize ter sodelovanjem dokazala, da sodi med vodilne evropske narode, je menil predsednik Senata Lercher. Podpredsednica Nacionalne skupščine Francoske republike Laetitija Saint-Paul in predsednik Senata Francoske republike Gerard Larcher sta slovenskim kolegom predstavila prioritete francoskega predsedovanja in program francoske parlamentarne dimenzije. Pri predaji parlamentarne dimenzije predsedovanja Republiki Franciji sta sodelovala tudi podpredsednik Odbora Državnega zbora za zadeve Evropske unije Nik Prebil in predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec. Prebil (govor) je kot ključna dosežka izpostavil sprejetje sprememb Poslovnika Skupine za skupni parlamentarni nadzor Europola (JPSG) ter napredek pri rešitvah, ki omogočajo večjo varnost otrok na spletu. Kekec (govor) pa je podal oceno, da so vsi dogodki, kljub poteku v obliki video konferenc, doprinesli k oblikovanju nadaljnjih evropskih politik ter k nadaljnjemu razvoju političnega dialoga med nacionalnimi parlamenti in evropskimi institucijami.***Parlamentarna dimenzija predsedovanja je postala sestavni del predsedovanja države članice Svetu EU z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, s katero so se okrepile pristojnosti in vloga nacionalnih parlamentov v zakonodajnem procesu Evropske unije. Naloga slovenskega parlamenta, kot predsedujočega v drugi polovici leta 2021, je bila podpora in spodbujanje sodelovanja med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom. Vsebinsko je parlamentarna dimenzija predsedovanja sledila ključnim poudarkom slovenskega predsedovanja.Državni zbor je v sklopu predsedovanja organiziral 22 dogodkov v obliki video konferenc in 8 srečanj oziroma obiskov v živo, med njimi srečanje s predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana. Organizirali smo 10 televizijskih intervjujev s predsedujočimi. Na video konferencah je sodelovalo 1981 udeležencev. S kolegi parlamentarci smo se na videokonferencah družili 3215 minut.
Vir: gov.si
