Ob potrjevanju Zmaga Jelinčiča, ki že desetletja dviguje prah v slovenski politiki, za podpredsednika odbora za zunanjo politiko, si javno pozornost še bolj zasluži ustanovitev skupnega odbora, ki ga bo vodil Rudi Medved (LMŠ), podpredsednica bo Violeta Tomić (Levica). Ta odbor je namreč ustanovljen tudi zato, da bi lahko na vrat na nos spreminjali zakon o zdravniški službi, ko parlament še niti prav ne deluje, da bi država lahko iz tujine mimo siceršnjih pravil uvozila kirurge za operiranje otrok z obolelimi srci, ko je kup domačih dal odpovedi zaradi slabega vodenja.
Slabo vodenje je posledica kadrovanj vladne koalicije SMC, DeSUS, SD in slabega dela zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc zadnja leta. Poslanci strank SMC, DeSUS, SD so pred volitvami celo zavrnili opozicijske zahteve (SDS, NSi), da bi ukrepali. Iz vlade so takrat v parlamentu trdili, da je položaj povsem pod nadzorom, dodatni kirurgi so zagotovljeni, nič ni treba storiti. Ko so volitve mimo, pa zdaj zahtevajo odločanje o spremembi zakona o zdravniški službi po postopku za vojno ali naravne katastrofe, češ da bodo, če ne bo takojšnjih ukrepov, da bi pridobili dodatne strokovnjake, posledice za državo grozne.
Ni res, da niso vedeli
Otroški srčni program poteka od oktobra 2007, leta 2012 je bilo objavljeno poročilo notranje revizije, da bi naj gostujoči izraelski kirurg David Mishaly operiral brez ustrezne licence, prejemal previsoka plačila … Na način, skratka, ki ga nameravajo zdaj uzakoniti. V delo kirurgov se je takrat vpletla celo KPK, ki je tudi ugotovila nekakšne nepravilnosti. A tudi po številnih menjavah in vseh mogočih zapletih so se težave še kar vrstile, čeprav so na ministrstvu zagotavljali, da sistem dobro deluje. Zadnje, tokrat celo množične odpovedi delovnih razmerij kirurgov na otroški kirurgiji, so se zgodile v začetku maja letos. O tem so obsežno poročali mediji in opozarjali, da bo to povzročilo velike težave. 22 maja pa je o vsem skupaj razpravljal tudi državni zbor na izredni seji, ki je bila sklicana na zahtevo poslancev opozicijskih SDS in NSi. Bilo je tik pred volitvami. Da so nujni takojšni ukrepi, ker bodo sicer posledice hude, so iz SDS in NSi orisali s podatki, da so januarja 2018 štirje zdravniki že odšli iz otroške intenzivne terapije, med njimi tudi Gorazd Kalan, nekdanji vodja enote za otroško intenzivno terapijo. Razlog odhoda naj bi bilo tudi, ker ni varnega in stabilnega delovnega okolja, pa kadrovska podhranjenost. Razpadu intenzivne terapije v UKC je sledila otroška kardiologija, ki so jo v začetku maja zapustili dr. Podnar, dr. Vesel in dr. Bajić. V službi je maja ostala le specialistka pediatrije, ki pa se ji pogodba za določen izteka čez mesec dni. Iz SDS in NSi so opozorili, da so nujni urgentni ukrepi, ker sistem razpada, a je vladna koalicija zavrnila vsa priporočila in predloge. Sami niso nič predlagali. Čeprav je bilo takrat jasno, kar je danes, ko je pred parlamentom, ki še niti ni zaleč delovati, nenadoma interventni zakon o uvozu kirurgov iz tujine mimo običajnih pravil.
Ana Medved: Stroka pravi, da je vse varno
Državna sekretarka ministrstva za zdravje Anja Medved je pred volitvami ocenila, da se “nahajamo v obdobju, v katerem je potrebno predvsem delati in čim manj razpravljati”. Položaj je povzela tako: “Program za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana poteka varno in kontinuirano. To je javnosti, takoj po napovedanih odhodih zdravnikov 10. maja, sporočila stroka. Namreč, prof. dr. Mirta Koželj, vodja službe za kardiologijo Pediatrične klinike Ljubljana, je povedala, da vsi kardiologi ostajajo na svojih deloviščih, v svojem dvomesečnem odpovednem roku. V tem obdobju so dolžni v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti in zakonom o zdravniški službi zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo in nujno oskrbo nujnih stanj. Ambulante tako delajo, operativni posegi potekajo po načrtovanem urniku, otroci so naročeni na preglede. V čakalni vrsti za posege trenutno čaka okoli deset otrok. Vodstvo UKC Ljubljana je ves čas obveščalo javnost o svojih prizadevanjih, da poišče rešitve za nadomestitev odhajajočih zdravnikov. Podpisalo je pogodbo s petimi otroškimi intenzivisti s Hrvaške, dva od teh sta tudi interventna kardiologa. Za sodelovanje pa so se dogovorili tudi s češkim interventnim kardiologom za izvajanje urgentnih interventnih posegov. V UKC Ljubljana bodo vsi skupaj začeli delati prihodnji mesec. To je s 1. junijem. Na področju kirurgije pa trenutno poteka sodelovanje s šestimi zdravniki kirurgi iz Univerzitetne bolnišnice Motol Praga, za kar imajo tudi že vsi podpisane pogodbe. V teh pogodbah je zavedena tudi klavzula o 24-urnem zagotavljanju nujnih posegov. Poleg tega je Univerzitetni klinični center Ljubljana v dogovorih za sodelovanje še z dvema zdravnikoma iz drugih slovenskih zavodov, na pogovor o sodelovanju pa prihajata še dva kardiologa iz tujine.” Medvedova pa je povzela še oceno direktorja UKC, da je prihod tujih strokovnjakov, ki bodo pomagali pri premostitvi trenutnih kadrovskih težav, ki so dodatno nastale z nedavno odpovedjo treh slovenskih otroških kardiologov, le kratkoročna rešitev in ni optimalna. Dolgoročno bo treba celoten oddelek graditi na novo z lastnimi strokovnjaki.
Kratkoročno so nujni tuji strokovnjaki
Ko so volitve mimo, pa se je vlada nenadoma zganila in državnemu zboru, ki se niti konstituiral še ni, že predlagala zakon, ki temelji na oceni, da je nujen uvoz tujih strokovnjakov in da je treba za uvoz sprostiti običajna pravila, ki zahtevajo znanje jezika in priznane poklicne kvalifikacije. Zapisali so: “Ker v Republiki Sloveniji v juliju 2018 ni zadostnega števila strokovnjakov v tej dejavnosti, da bi se lahko zagotovilo 24-urno zdravstveno varstvo, je pomoč tujih vrhunskih strokovnjakov nujna.”
