Objavljamo osebno izpoved nesojene sodelavke pri informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ki opisuje fiktivni razpis za delovno mesto “raziskovalca pooblaščenca”.
Ime in priimek avtorice zapisa, ki ga objavljamo v celoti, brez popravkov, sta znana uredništvu.
“Kako kadruje Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik
Pozdravljeni, že leta in leta smo priča kadrovanja v javni upravi bolj po domače. Tak primer je tudi pri Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik. Pa poglejmo:
Informacijska pooblaščenka je dne 23.5.2018 objavila razpis za delovno mesto Raziskovalec pooblaščenca. Razpisni pogoji so objavljeni na njihovi spletni strani https://www.ip-rs.si/o-pooblascencu/informacije-javnega-znacaja/javni-natecaji/. Ker sem ugotovila, da izpolnjujem vse razpisane pogoje (razen opravljenega strokovnega izpita iz ZUP, kar je običajno, da si ga moraš pridobiti v roku enega leta), sem se prijavila na omenjeno delovno mesto.
Nemalo sem bila presenečena, ko sem prejela sklep o neizbiri. V sklepu je zapisano, da se kandidati, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, ne uvrstijo v izbirni postopek, o čemer se vsakemu kandidatu izda sklep o neuvrstitvi v izbirni postopek.
NAJPREJ 5 …
Pri tem je komisija ugotovila, da natečajnega pogoja, najmanj 7 mesecev delovnih izkušenj, izpolnjuje 5 kandidatov (sama imam skoraj 3 leta delovnih izkušenj). Ker takšnega sklepa nisem prejela, torej iz zapisanega sledi, da sem izpolnjevala natečajne pogoje in bi se morala uvrstiti v izbirni postopek. A očitno, po mnenju Mojce Prelesnik, temu ni tako.
… POTEM PA KAR NAEKRAT 28 KANDIDATOV?!
Še bolj sem bila presenečena, ko sem iz prejetega sklepa razbrala, da je 28 kandidatov izpolnjevalo zahtevane pogoje (kako sedaj 28 kandidatov, prej pa ugotavljajo, da jih le 5 izpolnjuje pogoj najmanj 7 mesecev delovnih izkušenj, kar meni matematika kaže, da so 23 kandidatov uvrstili v nadaljnji izbirni postopek brez zahtevanih najmanj 7 mesecev delovnih izkušenj, seveda pa mene ta čast ni doletela) in da je v drugo fazo uvrstila tiste kandidate, ki so dosegli najmanj 6 točk. V drugo fazo postopka, to je razgovor, so uvrstili le 4 kandidate, od katerih je en kandidat odstopil od vloge. Torej ostali so le trije.
Kot kriterij za izbiro kandidata je bilo največje število prejetih ocen odlično, kar dokazuje strokovno usposobljenost kandidata.
Izbrana je bila kandidatka Neja Domnik, ki je prejela na ustnem razgovoru največje število ocen odlično in da je po poklicu univerzitetna diplomirana pravnica, da ima več kot 7 mesecev delovnih izkušenj (zanimivo, da ne navedejo, koliko je teh), tudi s področja dostopa do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov, da ima opravljen strokovni izpit iz ZUP, državljanstvo RS in da izpolnjuje pogoj nekaznovanosti. Recimo, da to vse drži. A zelo pomenljivo je, da ima izbrana kandidatka na svojem linkedin profilu zapisano, da je od septembra 2017 raziskovalka pooblaščenca in je že vpisana v seznam zaposlenih pri IP. A je potem presenetljivo, da je prejela največ ocen odlično? Mogoče so ji pa celo pole prej dali na vpogled. Kakšna ažurnost, ob tem, da pa še vedno ni objave na njihovi spletni strani, da je postopek zaključen, kar so sami zapisali v sklep.
ZAKAJ SE NE PRITOŽIM? KOMU PA?
Verjetno bo nekdo rekel, zakaj se pa ne pritožiš. Komu pa? V sklepu je zapisan pravni pouk, a o pritožbi odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Informacijskem pooblaščencu. To je nekako tako: kadija te tuži, kadija te sudi. A kdo v naši državi sploh nadzoruje takšne urade?
Zaradi razočaranja, ki sem ga doživela, sem malo pogledala seznam zaposlenih na njihovi spletni strani, predvsem iz radovednosti. In na kaj naletim?
Kako je možno, da je na delovnem mestu generalne sekretarke IP zaposlena mag. Sanja Vraber, ki je magistrirala na Oddelku za pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani? To pa res dokazuje njeno strokovno usposobljenost za področje varovanja osebnih podatkov in dostopnosti do informacij javnega značaja.
Kako se je znašla na tem delovnem mestu?
Jah, z Mojco sta skupaj delali v Državnem zboru. Mojca je bila generalna sekretarka, Sanja pa njena namestnica. In ko je Mojca šla, je še Sanjo potegnila s seboj. Krog zaključen.
Torej, iz opisanega zaključujem, da gre za fiktivni razpis in kadrovanje po domače, kar pri Mojci Prelesnik ni prvi primer. Da pa niso niti toliko, da zadostijo vsaj formalizmu in uvrstijo v izbirni postopek kandidate, ki v celoti izpolnjujejo razpisane pogoje, kaže na veliko ignoranco in samopašnost javnih uslužbencev.
Res žalostno.
Upam, da moje pisanje objavite na vašem portalu, ki vseskozi opozarjate na anomalije, ki se dogajajo v naši državi.
Vir: Požareport
