V poslanski skupini SDS izpostavljajo, da so bile z novelo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 v letu 2013 določene višje stopnje davka na dodano vrednost (DDV). Splošna stopnja se je povečala iz 20% na 22%, znižana stopnja pa se je povečala iz 8,5% na 9,5%.
Dvig DDV je bil v tem zakonu določen kot časovno omejen ukrep, ki naj bi veljal do leta 2015. Vendar pa je nato vlada dr. Mira Cerarja v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1I) predlagala, da višje stopnje DDV postanejo trajne. Koalicija strank SMC, DeSUS in SD je na seji državnega zbora, ki je potekala 18. novembra 2015, ta predlog zakona oziroma uzakonitev višjih stopenj DDV kot trajne tudi sprejela. Uzakonitev trajno višjih stopenj DDV je bila nerazumljiva, nepotrebna, predvsem pa socialno krivična. DDV je namreč regresiven oziroma nesocialni davek, ki najbolj prizadene tiste, ki imajo najmanj, saj ga ti, glede na svoje prihodke, plačajo največ.
Naj ob tem poslanci SDS spomninjajo, da je Slovenija v letu 2014 beležila 3,0% gospodarsko rast, v letu 2015 2,3%, v letu 2016 3,1%, v letu 2017 4,9%, v letu 2018 pa naj bi gospodarska rast znašala 4,4%. Poleg višanja gospodarske rasti je Slovenija beležila oziroma beleži tudi višanje prihodkov v državnem proračunu. Tako se v letu 2018 pričakuje kar za 1,2 milijarde evrov več prihodkov v državnem proračunu, kot pa jih je bilo v letu 2014.
Dalje še poslanska skupina SDS izpostavlja: “DDV se pobira od končnih potrošnikov takrat, ko kupijo blago ali storitev. Tako dejansko ves davek plačajo končni potrošniki, veliko teh potrošnikov pa je državljanov z najnižjimi dohodki, ki jih ta davek najbolj prizadene. Zato bi bilo pravično, socialno in etično, da se stopnji DDV povrneta na predkrizno raven. Znižanje stopenj DDV ne bi razbremenilo samo socialno najbolj ogroženih državljanov, pač pa bi spodbudilo tudi potrošnjo, kar bi ugodno vplivalo na gospodarsko rast ter konkurenčnost in s tem v končni fazi tudi na prihodke v državnem proračunu. Poleg tega pa ima Slovenija v primerjavi z državami Evropske unije visoko obremenitev potrošnikov z DDV tudi zato, ker nima dveh znižanih stopenj DDV, kot jih imajo številne druge države Evropske unije, nima pa tudi super znižane stopnje DDV, kot jo imajo na primer Irska, Španija, Francija, Italija in Luksemburg.”
V poslanski skupini SDS s predlogom zakona o davku na dodano vrednost predlagajo znižanje stopenj DDV na predkrizno raven. Cilj predlaganega zakona je tudi uvedba druge nižje stopnje DDV v višini 5 %.
V poslanski skupini SDS tudi predlagajo, da se tudi v Sloveniji, tako kot v številnih državah EU, uvede oziroma uporabljata dve znižani stopnji DDV. Prvo nižjo stopnjo DDV predlagajo v višini 8,5% (znižanje iz 9,5 % na predkrizno raven), drugo nižjo stopnjo pa v višini 5%, kolikor je najnižja stopnja, ki je v Direktivi še dopuščena. V zakonu je predlagana nova razvrstitev dobav blaga in opravljanje storitev, za katere se lahko uporabi nižje stopnje, in sicer v kategorije, za katere bi se uporabila 8,5% DDV in kategorije za katere bi se uporabila 5% DDV. Nadalje predlagamo, da Vlada RS predlaga Svetu Evropske unije, da v seznam blaga in storitev iz Priloge III Direktive, torej za tiste, za katere je dovoljena nižja stopnja, uvrsti tudi otroška oblačila in obutev, šolske potrebščine ter gasilsko opremo. V kolikor bi to bilo sprejeto oziroma realizirano, bi se te kategorije v Sloveniji obdavčilo z drugo znižano stopnjo DDV v višini 5 %.
Predlagajo tudi, da se za dobavo električne energije, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja določi nižja stopnja DDV v višini 5%. Pravno podlago za tak predlog imamo v 102. členu Direktive, ki določa, da lahko po posvetovanju z Odborom za DDV, vsaka država članica uporablja nižjo stopnjo za dobave zemeljskega plina, električne energije ali daljinskega ogrevanja. Z novelo zakona predlagajo še znižanje splošne stopnje DDV na predkrizno raven, in sicer z 22 % na 20 %.
