Piše: C. R.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva sklic nujne seje Odbora za zdravstvo ter Odbora za kulturo.
Kot so sporočili, sejo odbora za zdravstvo zahtevajo zaradi molka vlade o covid19, odbor za kulturo pa bi moral obravnavati skrajno resne razmere na RTV Slovenija.
Ali vlada prikriva razširjenost covid19?
V slovenskih medijih smo v zadnjem času lahko brali naslednje: Bolnišnice polne zaradi okužb dihal: »Kombiniramo, improviziramo in se trudimo«; Infekcijska klinika se polni: »Razmere so res težke«; Logarjeva: Infekcijska klinika se polni, bolniki še vedno ležijo na hodniku; Infekcijska klinika: Zasedenost je tako velika, da so bolniki na hodnikih; Zaradi porasta okužb zasedene vse postelje ljubljanske infekcijske klinike; Infekcijska klinika tudi zaradi covida že nabito polna, gripa pa šele prihaja.
»Bolnišnice poročajo o veliki zasedenosti infekcijskih oddelkov, ljudje ležijo na hodnikih, Infekcijska klinika išče proste postelje na drugih oddelkih. Ministrstvo za zdravje in NIJZ pa še nista sprožila dovolj ustreznih preventivnih ukrepov,« je v zapisu »Odkar je na oblasti Golob, je za Covid vzel že 2000 življenj« na spletnem portalu portalplus razmišljal nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Milan Krek.
Razkuževanje rok, nošenje zaščitnih mask, medosebna razdalja, zračenje prostorov, ostani doma ob znakih okužbe – preventivni ukrepi, ki so v času epidemije rešili številna življenja in mnoge obvarovali pred okužbo in hujšim potekom bolezni. Vendar pa, koliko, če sploh kaj, in kje, če sploh kje, lahko državljani danes še opazijo pozive in priporočila k preventivnim ukrepom? Tudi informacij o testiranjih ter pozivov in akcij k cepljenju praktično ni več, meni SDS.
Konec oktobra 2022 je koalicija v Državnem zboru RS sprejela interventni zakon, s katerim je za leto 2023, delno tudi za leto 2024, zagotovila zelo veliko davkoplačevalskega denarja za nujne ukrepe za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19. Čeprav so Ministrstvo za zdravje v letu 2023 vodili kar trije predstavniki Gibanja Svobode, interventni zakon pa je nastal pod taktirko prvega ministra, to ne vpliva na zakone in njihovo izvrševanje. Za boj s covid-19 je bilo torej namenjeno veliko denarja, zato je javnost upravičena do pojasnil, kje in na kakšen način se v njihovih življenjih in pri zaščiti javnega zdravja pred covid-19 poznajo vsi ti vložki. “Pri reševanju številnih nakopičenih izzivov v zdravstvu želimo opozoriti še na enega, ki je, kljub obljubam koalicije v predvolilnem času, ostal povsem spregledan in zanemarjen. Gre za številne državljane, ki se danes spopadajo z dolgim covidom,” je v zahtevi za sklic seje zapisala SDS.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bilo v letih 2020 in 2021 na svetu 145 milijonov novih primerov dolgega covida, 51 milijonov v letu 2020 in 94 milijonov v letu 2021. Relevantnih raziskav in podatkov za Slovenijo tudi tukaj ni. Na voljo ni diagnostičnega testa za opredelitev dolgega covida, ni tudi standardnega protokola za nabor diagnostičnih preiskav. Pristop je individualen glede na težave, ki jih oseba ima. Mnogi bolniki se soočajo s stiskami tudi zato, ker ne vedo, ali so določene zdravstvene težave posledica dolgega covida ali ne. Trpijo tudi njihovi svojci. “Predlagatelji nujne seje odbora smo prepričani, da je zaradi različnih informacij o (ne)resnem stanju glede Covid-19, zaradi česar dobivamo številna vprašanja in pozive državljanov, dobrodošlo, da opravimo razpravo in od pristojnih dobimo jasne odgovore na podlagi celovite statistike, ki je že bila vzpostavljena v času epidemije. Glede na vse navedeno je Poslanska skupina SDS prepričana, da je zahteva za sklic nujne seje več kot upravičena, saj je čas, da Vlada Republike Slovenije zagotovi testiranja, zdravljenje in cepiva, hkrati pa javnost ažurno in celovito obvešča o stanju covid-19 v Sloveniji.”
RTV Slovenija politično okupirana
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva tudi sklic nujne seje Odbora za kulturo z obravnavo kadrovskih čistk in političnega podrejanja največjega javnega medija RTV Slovenija. Kot pravijo, je ena prvih obljub premierja dr. Roberta Goloba ob nastopu mandata bila, da bo njegova vlada v najkrajšem času začela pripravljati nov zakon z namenom političnega prevzema javne Radiotelevizije Slovenije (RTVS). In res je v sodelovanju s »civilno družbo« pripravila novelo zakona, ki je svojo potrditev doživela tudi na referendumu.
V zadnje pol leta po precedenčni odločitvi Ustavnega sodišča, da se izvajanje zakona o RTVS več ne zadrži, čeprav o njegovi morebitni neustavnosti še ni presodilo, pa lahko spremljamo proces »depolitizacije RTV Slovenija«, ki ga je napovedal že sam predsednik vlade dr. Robert Golob. Jeseni 2023, ko je novo vodstvo zavoda zamenjalo vse ključne direktorje in urednike, se je nato začel tudi pogrom nad posameznimi voditelji in novinarji, predvsem v informativnem programu 1. programa TV Slovenija. Voditelji, ki jim sicer ni mogoče odrekati novinarskih kompetenc, so bili z izgovorom, da si nova v. d. odgovorne urednice Polona Fijavž ustvarja svojo ekipo, umaknjeni z vodstvenih položajev posameznih oddaj, v redakciji pa se je začelo njihovo prikrito šikaniranje in podtalno demoniziranje. V imenu depolitizacije so bili tako odstranjeni generalni direktor RTV, direktor TV, odgovorna urednica informativnega programa, urednik notranje politike, urednik zunanje politike, urednik dnevno informativnega programa, urednik spletnega portala, odstranilo se je voditelje dnevnoinformativnih oddaj. Zadeva je šla tudi celo tako daleč, da je morala ena od odstavljenih voditeljic zaradi vseh dogodkov in pritiskov poiskati urgentno zdravniško pomoč. Prav tako so bile ukinjene oddaje, ki kritično obravnavajo delo aktualne vlade, opozarja SDS.
Petnajstim zaposlenim v oddaji Panorama, ki za leto produkcijsko leto 2024 ni uvrščena v programsko-produkcijski in finančni načrt, je Uprava RTVS izdala odredbe o napotitvi na čakanje na delo doma od 3. do 31. 1. 2024 in jim v nasprotju z delovnopravno zakonodajo prepovedala vstop za prevzem osebnih stvari. Uprava javnega zavoda RTVS in njegovo vodstvo se z raznoraznimi manevri in izjemno brezobzirnostjo poslužujejo diskreditacij tudi dopisnikov iz tujine, pri čemer, brez utemeljitve prekinjajo že sklenjene pogodbe o delu, so še sporočili iz poslanske skupine največje opozicijske stranke. Dodajajo, da “vsa omenjena ravnanja močno krnijo medijsko svobodo ter pluralnost medijev v slovenskem prostoru, saj so kadrovske čistke na javnem zavodu RTVS, ki ga plačujemo vsi davkoplačevalci, posledica revanšizma novega vodstva, ki je uperjen zoper sodelavce, ki niso sodelovali pri političnem aktivizmu v času prejšnje vlade. Slednjim nova uprava ne more očitati slabega dela ali neusposobljenosti, saj gre med novinarji in uredniki tudi za posameznike z dolgoletno novinarsko in profesionalno kariero ter strokovnjake v slovenskem medijskem prostoru.”
“V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pa še vedno menimo, da gre poleg popolne zlorabe pojma »depolitizacija« tudi za nedopustna ravnanja šikaniranja in poseganja v človekovo integriteto ter dostojanstvo. Vidni so tudi očitne kršitve veljavne delovnopravne zakonodaje, zato sklic nujne seje ocenjujemo kot prioriteto Odbora za kulturo. V ta namen Odboru za kulturo predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednji sklep: Odbor za kulturo poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku enega meseca Odboru za kulturo predloži analizo reševanja uničenja javnega zavoda RTVS pred uničenjem in s tem očiščenjem janšizma, ki jih je od uveljavitve prispevala novela zakona o RTVS.”