Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je agencija Parsifal opravila za Nova24TV, kažejo, da slaba polovica anketirancev ne podpira aktualne vlade. Če bi bile volitve v nedeljo, bi jih – med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili volitev in so opredeljeni – največ (38,5 %) podprlo Gibanje Svoboda, sledi SDS (30,2 %) in Levica (9,2 %). Veliko presenečenje ankete je upokojensko gibanje Pavla Ruparja, ki bi v primeru kandidature prestopilo parlamentarni prag.
Marčevske javnomnenjske raziskave kažejo, da podpora vladi Roberta Goloba še naprej pada. Podobno je videti pri Parsifalovi anketi, ki kaže, da vlado podpira 43,0 odstotka anketirancev. Slaba polovica (48,9 odstotka) anketirancev pa aktualne vlade ne podpira – kar sicer ni presenetljivo, glede na to, da pravzaprav še do danes ni nobenih rezultatov, denarnice državljank in državljanov pa so vse tanjše.
Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi sicer največ volivcev svojo podporo še vedno namenilo stranki Gibanje Svoboda, in sicer 24,6 odstotka. Sledi SDS (19,2 odstotka), Levica (6,6 odstotka), NSi (6,4 odstotka), SD (5,9 odstotka) in Glas upokojencev Pavla Ruparja (4,5 odstotka).
Anketa Parsifal.
Med opredeljenimi bi Gibanje Svoboda dobilo 36,5 odstotka, SDS 28,6 odstotka in Levica 9,8 odstotka. Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5), bi jih največ (32,4 odstotka) podprlo Gibanje Svoboda, sledi SDS (25,4 odstotka), Levica (7,8 odstotka), NSi (7,6 odstotka) in SD (7,1 odstotka). Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5) in so opredeljeni, bi jih največ (38,5 odstotka) podprlo Gibanje Svoboda, sledi SDS (30,2 odstotka) in Levica (9,2 odstotka).
Trend podpore vladi Roberta Goloba je v padanju.
Prvih 10 mesecev vladanja pokazalo rezultate
Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da se je po začetnem navdušenju slovenska javnost zbudila v novo realnost in morebiti ugotovila, da v času prejšnje vlade le ni bilo tako slabo. Prvih deset mesecev vladanja je namreč že čas, ko se lahko oceni delo nove vlade. Predvolilne obljube o drugačni politiki so pomenile ne le politični obračun s kadri nekdanje vlade, temveč tudi z vsemi dobrimi zakoni in praksami, s pomočjo katerih je država postala bolj konkurenčna. Uničevanje dolgotrajne oskrbe in nezadostno ukrepanje proti draginji je pripeljalo do nezadovoljstva široke množice upokojencev z nizkimi pokojninami, kar se pozna pri vzponu podpore civilnodružbenemu gibanju Glas upokojencev pod vodstvom Pavla Ruparja. Tudi na vseh drugih področjih vlada govori le o časovnicah in velikih napovedih reform, ki po vsej verjetnosti ne bodo nikoli ugledale luč sveta. Najbolj ključna področja kot so zdravstvo, dolgotrajna oskrba, šolstvo, konkurenčnost gospodarstva po mnenju številnih analitikov tako ne bodo urejena niti v tem mandatu.
Anketa je bila opravljena v obdobju od 20. 3. do 23. 3. 2023. V raziskavo je bilo zajetih 730 anketirancev, od tega 49,9 % žensk. Povprečna starost znaša 53,8 let, standardni odklon je 16,7. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (48,3 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (32,8 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (18,8 %). Največ anketirancev ima dokončano srednjo šolo (34,3 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,5 %), 21,8 % anketirancev je dokončalo poklicno šolo in 15,4 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (53,3 %), nato iz mesta (30,9 %) in manjšega kraja (15,7 %). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,7 %), sledita Podravska (15,8 %) in Savinjska (12,8 %) regija.
