Pripravljenost Slovenske vojske (SV) za delovanje v vojni je nezadostna, za delovanje v miru pa dobra, je danes sporočil predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Za pripravljenost delovanja v miru je vojska dobila višjo oceno kot v lanskoletnem poročilu, deloma je to posledica večjega vlaganja v vojsko.
Poročilo o pripravljenosti vojske v lanskem letu sta Pahorju danes predala obrambna ministrica Andreja Katič in načelnik Generalštaba SV Alan Geder.
Pahor je na novinarski konferenci po predaji dejal, da je “letošnje poročilo za odtenek boljše, vendar morajo biti ti občutki previdni”.
Dejavniki, ki so vplivali na izboljšanje ocene za delovanje v miru, so povečana popolnitev z vojaško opremo in strelivom, izboljšano usposabljanje, povečan obseg vojaških vaj in pozitiven trend na področju vzdrževanja oziroma razpoložljivosti vojaške tehnike. Delno je to posledica povečanega finančnega vlaganja v SV.
Ob tem pa je izpostavil dva večja problema, in sicer popolnjenost enot SV s kadri in ključnimi sistemi oborožitve in tehnike ter status in položaj slovenskega vojaka. “Nujno je, da se vojaški poklic ponovno ovrednoti, tako glede statusa kot plačila. Moramo zagotoviti, da bo vojaški poklic konkurenčen in cenjen poklic v naši državi,” je dejal Pahor.
Dodal je, da je še vedno najpomembnejši razlog za stanje pripravljenosti nizek proračunski izdatek za SV. Trend padanja se je sicer zaustavil in lani obrnil v pozitivno smer, takšen trend naj bi se tudi nadaljeval. A je vseeno Pahor ocenil, da dinamika in obseg povečevanja proračunskih sredstev ne zadoščata za bistveno izboljšanje pripravljenosti SV.
Po Pahorjevem mnenju se Slovenija lahko zanese na profesionalnost in predanost vojakov in častnikov SV ne glede na nizko oceno pripravljenosti. Kljub nižji kadrovski popolnitvi je SV številčnejše angažirana za zagotavljanje miru in stabilnosti v mednarodnem okolju. Z okrog pet odstotki stalne sestave je v letu 2017 delovala v 12 mirovnih operacijah in misijah.
“Ponovno je pokazala svoj humani obraz pri ujmi v lanskem letu. Še vedno zagotavlja podporo pri varovanju naše južne meje. Še bolj je bila angažirana pri reševanju življenj. Samo s helikopterji je bilo opravljenih petina več reševalnih akcij kot v letu prej,” je izpostavil.
Dotaknil se je tudi negativne ocene preverjanja bataljonske bojne skupine 72. brigade, ki je nedavno odmevala v javnosti. Slabi izkazi preverjanja bojne sposobnosti prispevajo k nezadostni oceni vojske za delovanje v vojni, je dejal.
Pahor od Gederja pričakuje, da bo do novega sklica DZ pripravil konkreten načrt izboljšanja pripravljenosti, skupaj z natančno oceno potrebnih virov in tveganj, predvsem pa njegov predlog obsega in strukture SV do leta 2030.
Za ministrico Katičevo je bila takšna ocena pripravljenosti SV pričakovana. Veseli jo, da se je ocena za delovanje v miru izboljšala, medtem ko se ocena za delovanje v vojni v tako kratkem času z omejenimi kadrovskimi in finančnimi viri še ni mogla izboljšati.
Spomnila je na ukrepe, ki jih je ministrstvo izvajalo v lanskem letu. Tako je za SV namenila več sredstev in zagotovila stabilno financiranje, a za dosego ciljev bo potrebnih še več sredstev, je dodala. Ob tem je opozorila, da so vsi predvideni ukrepi izvedljivi le ob sodelovanju vseh deležnikov. Njihovo uresničevanje namreč zahteva medresorsko sodelovanje, sodelovanje vseh sistemov nacionalne varnosti, pa tudi DZ. Ob tem je izrazila obžalovanje, da jim s predlogoma zakonov o obrambi in o službi v SV ni uspelo pridobiti zadostne podpore.
Tako se stanje v SV v zadnjih letih ni bistveno izboljšalo in ostaja eden večjih izzivov nove vlade. Tej predlaga, naj oblikuje poseben strateški svet za nacionalno obrambo, od vodstva SV pa pričakuje ustrezen strokovni premislek in poenotenje strateške vizije.
Prihodnja vlada bo tako morala pripraviti učinkovite ukrepe za boljše sodelovanje podsistemov. “To je zelo občutljiv sistem, ki ne dopušča politične preračunljivosti in tekmovalnosti, ki smo jim žal prepogosto priča, temveč zahteva sodelovanje vseh deležnikov v korist nacionalne varnosti,” je še poudarila ministrica.
Po Gederjevih besedah pa se je lani sicer zaustavilo padanje proračuna za SV, kar je pozitivno vplivalo na njeno kredibilnost v mednarodnem okolju, ni pa bistveno vplivalo k dvigu stopnje pripravljenost SV v vojni. “Brez kadrovske popolnitve in razvoja ter izgradnje zmogljivosti, s katerimi bi povečali ognjeno moč, je pripravljenost SV ostala nespremenjena,” je dejal.
Opozoril je, da bodo rezultati modernizacije pri oceni pripravljenosti vidni takrat, ko bo SV lahko izgradila celotne sklope zmogljivosti, ne pa le posameznih delov. “S tem imam v mislih potrebo po znatnejših finančnih zagotovitvah, s katerimi bo omogočena izgradnja dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin,” je dodal Geder.
Da bi SV lahko zagotavljala nacionalno vojaško obrambo, potrebuje izdatnejša finančna sredstva, saj bodo le tako zagotovili ustrezno opremo, ki omogoča tudi izpolnjevanje mednarodnih zavez. “Na ta način in ob ustreznem vrednotenju vojaškega poklica bomo v SV lahko zgradili profesionalni in bojni karakter,” je dodal načelnik.
