Piše: C. R.
Odbor DZ za obrambo je potrdil predloga sprememb zakonov o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, ki razširja pravico do odškodnine na družinske člane civilnih žrtev osamosvojitvene vojne, in o varstvu pred požarom. Zavrnil pa je predlog zakona za izplačilo dodatka poklicnim gasilcem v prostovoljnih gasilskih enotah.
Vladni predlog novele zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo je odbor potrdil z 10 glasovi podpore.
V času osamosvojitvenih dogodkov in vojne za Slovenijo leta 1991 je prišlo tudi do smrtnih žrtev, je spomnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Janez Žakelj. Družinski člani pripadnikov Teritorialne obrambe RS oziroma organov za notranje zadeve imajo že določene pravice v veljavnem zakonu, vladni predlog pa dodaja novo kategorijo, in sicer družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo, je poudaril.
Kategoriji sta po njegovih besedah primerljivi. Predlog novele tako na enak način omogoča zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otrokom in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 24. maja 1991 do 18. oktobra 1991, da uveljavijo pravico do pavšalne odškodnine.
Predsednik odbora Samo Bevk (SD) je pred glasovanjem napovedal svojo podporo noveli, ob tem pa je bil kritičen do koalicije. Kot je dejal, so podobno rešitev v SD septembra lani že predlagali, a je koalicijski poslanci takrat niso podprli.
Tudi vladni predlog sprememb zakona o varstvu pred požarom so člani odbora potrdili z 10 glasovi podpore.
Predlog, ki ga je v DZ vložila vlada, predvideva vzpostavitev financiranja standardiziranih gasilskih zavarovanj pripadnikov gasilske organizacije, vozil, opreme in objektov, financiranje katerih je s finančno razbremenitvijo občin prevzela država.
S spremembo zakona vlada predlaga tudi spremembo spodnje meje odstotka sredstev požarne takse, ki se namenja za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah s sedanjih 70 odstotkov na 50 odstotkov. Sočasno bo vlada spremenila člen uredbe o požarni taksi, s katerim bo višino požarne takse s pet odstotkov povišala na devet odstotkov od osnove za obračun požarne takse.
Bevka je ob tem zanimalo, kako bodo dvig požarne takse občutili zavarovanci. Požarna taksa se namreč plačuje od premij zavarovanj za nevarnost požara.
Žakelj je pojasnil, da podatkov o tem nima, premije pa naj bi se po ocenah dvignile za približno štiri odstotke. Ob tem je poudaril, da se zneski premij niso dvignili že od leta 2002. Prav tako po njegovih besedah zavarovalnice navajajo, da je zaradi velikega števila naravnih katastrof v zadnjem času v Evropi opazen trend dviga višine premije tudi do 20 odstotkov, kar je višje od pričakovanega dviga v Sloveniji v primeru sprejetja zakona.
Zakonodajno pot pa je z osmimi glasovi za in prav toliko proti končal predlog zakona za izplačilo dodatka poklicnim gasilcem v prostovoljnih gasilskih enotah, ki so ga po prvem neuspelem poskusu novembra lani znova vložili v poslanskih skupinah LMŠ, SD, Levica, SAB in NP.
S predlogom so želeli popraviti položaj poklicnih gasilcev, ki so med epidemijo covida-19 opravljali javno službo v prostovoljnih gasilskih društvih. Za njih namreč ne velja kolektivna pogodba za javni sektor, po kateri so sicer poklicni gasilci med epidemijo prejeli dodatek za delo v rizičnih razmerah. Po navedbah predlagateljev je takih društev v Sloveniji šest.
Žakelj je napovedal, da namerava vlada področje sistemsko urediti v predlogu novega zakona o gasilstvu, ki ga bo odbor obravnaval prihodnji teden.
Predstavnik predlagateljev Robert Pavšič (LMŠ) je bil kritičen do vladne strani. Kot je dejal, je v prejšnjem postopku sprejemanja predloga zakona in tudi tokrat vladna stran navajala argumente proti zakonu, v desetem protikoronskem zakonu pa sama sprejela enako rešitev, kot jo je predlagala opozicija.
