Kako poimenovati območje štirih slovenskih obmorskih občin? Ali Obala, kar se je uveljavilo v zadnjih desetletjih, vendar ni prepričalo, posebno avtohtoni Istrani niso bili zadovoljni s tem poimenovanjem. Ali Slovensko Primorje, kot je bil naziv območja ob morju v času Avstro-Ogrske monarhije. Ali kar preprosto Istra, ki pa je lahko dvoumno, saj se pri tem ne ve, za katero Istro gre – slovensko ali hrvaško? Sedaj je odločitev padla – po novem bo lastno ime Slovenska Istra vključeno v slovenski pravopis kot uradno lastno ime za to območje.
Primorje, Koprsko, Istra, Obala …
V zadnjih desetletjih se je namreč zanj uporabljalo več imen, in sicer Slovensko primorje, Primorje, Koprsko primorje, Koprsko, Slovenska Istra, slovenska Istra, Istra, Slovenska obala, slovenska Obala ter Obala.
Iz študije oziroma elaborata, ki je bil podlaga za sklep koordinacije županov, izhaja, da si je geografska stroka danes bolj kot ne enotna v podpori poimenovanja Slovenska Istra. Poimenovanja za to območje se danes razlikujejo najbolj glede na kraj bivanja, generacijsko pripadnost in družbeno področje rabe, je pokazala analiza različnih kontekstov.
Ime z najdaljšo tradicijo in zadostno vsebino
Na določenih družbenih področjih pa je razvidna potreba po uradnem poimenovanju območja, ki mora biti natančno opredeljeno. Pri tem se na osnovi analiz kaže ime Istra ali Slovenska Istra kot ime z najdaljšo tradicijo in ime, ki tudi danes nosi dovolj vsebine, da se prebivalci s tako poimenovanim območjem poistovetijo, tudi ko se imenujejo kot prebivalci tega območja.
Pri tehtanju med poimenovanjema Istra in Slovenska Istra je prevladalo mnenje, da je kljub nihanju v rabi tako enega ali drugega poimenovanja očitnejša potreba po natančni opredelitvi območja in poimenovanju območja z lastnim imenom. V teh primerih ni dovolj ime Istra – saj se nanaša na celoten polotok ali se je vsaj v preteklosti nanašalo na hrvaški del Istre – pač pa se tukaj dokaj dosledno pojavlja ime Slovenska Istra.
