Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Sociolog dr. Borut Rončević in politični analitik dr. Matevž Tomšič ne vidita spornosti v tem, da se novinarji odločijo za politiko, saj je to njihova karierna pravica. Po mnenju Rončevića je zelo zanimivo, da se večina vseh novinarjev, ki prestopijo v politiko, angažira v strankah, ki so na levem delu političnega spektra. “Če se prav spomnim, so se vsi drugi novinarji angažirali na levici, pred tem pa so se zelo ognjevito borili za ‘neodvisno novinarstvo’,” je izpostavil. Tomšič problem vidi v tem, da se prestopi iz novinarstva v politiko pogosto dogajajo na dokaj netransparenten način. “To je tisto, kar je problematično, da se nekdo predstavlja za neodvisnega novinarja, potem pa se čudežno pojavi na listi politične stranke levega političnega pola,” je izpostavil.
Levica se že po zelo dobro znanem scenariju aktivno pripravlja na aprilske državnozborske volitve in nabira vse “moči”, da bi ji na naslednjih volitvah le uspelo premagati Janeza Janšo. Po decembrski najavi kandidature igralca in voditelja Jonasa Žnidaršiča na listi SD bo nabor kandidatov te stranke okrepil tudi novinar Blaž Zgaga. Po razsodbi na celjskem sodišču pa niti ni presenetila novinarka Mojca Pašek Šetinc, ki je napovedala kandidaturo v Gibanju Svoboda Roberta Goloba. Kot kaže, bomo na prihodnjih volitvah dobili tri nove “neodvisne” novinarje, ki bodo prestopili v politiko.
Denimo na prejšnjih volitvah je Marjan Šarec je v svoje vrste rekrutiral šest novinarskih imen: Rudija Medveda, Uršulo Majcen, Janjo Zorman Macura, Niko Benedik, Mateja Špeharja in evroposlanko Ireno Jovevo. Za kandidate stranke SD pa so očitno najbolj primerni in nagrajeni tisti, ki so se zadnja leta najbolj angažirali za napade in laži proti aktualni vladi. Denimo Zgaga je bil novinar Večera in Dela, v zadnjih dveh letih pa se je aktivno angažiral predvsem za izvažanje laži v tujino. Novinarskim hišam v tujino namreč pošilja dopise o represiji in omejevanju novinarske svobode, izvažal je tudi situacijo z STA in tudi poročal o “fašistični” policiji v Sloveniji.
Pravzaprav to počne le v času, ko vlado vodi Janša. Spomnimo, da je tudi leta 2007 evropskim voditeljem in medijem napisal javno pismo o cenzuri v Sloveniji in se podpisal pod “peticijo 571”. Z Dejanom Karbo je tudi sodeloval pri lažni afera Patria, ki je vplivala na izid volitev leta 2008, da ni ponovno zmagal Janša. Spomnimo, da je bil Janša pravnomočno oproščen, časopis Delo pa je zaradi lažnivega pisanja in blatenja Janševega imena in stranke SDS v zadevi Patria izgubil na sodišču. Po napadih na Janšo pa je bila znana tudi Pašek Šetinčeva.
Novinar lahko kadarkoli vstopi v politiko
Politični analitiki ne vidijo spornosti v tem, da se novinarji odločijo za politiko, saj je to njihova karierna pravica. “Novinarji seveda, kot tudi vsi drugi prebivalci te države se imamo pravico odločati o karierni poti, kar vključuje tudi prestop v profesionalno politiko,” pravi sociolog dr. Borut Rončević. “Vsak ima pravico, da se angažira v politiki. Tudi novinarji seveda imajo to pravico,” meni tudi politični analitik dr. Matevž Tomšič. Tudi urednik tednika Tino Mamić je v preteklosti dejal, da zoper kandidiranje novinarja na volitvah nima nihče nič. Če novinar vstopi v politiko, se ne more vrniti v novinarstvo. Razen v medije, ki so politično jasno opredeljeni,” je dejal Mamić.
Največ novinarjev v sodobni zgodovini je za politično kariero izbralo Liberalno demokracijo Slovenije, med njimi so tudi Melita Župevc, Aleš Gulič, Tilen Majnardi, Ljerka Bizilj, Mojca Drčar Murko, Majda Širca, neuspešno tudi Mirjam Muženič in še kdo na nižji ravni. Po mnenju Rončevića je zelo zanimivo, da se večina vseh novinarjev, ki prestopi v politiko, angažira v strankah, ki so na levem delu političnega spektra. Na desni strani je bil le edini primer, ki se ga spomni Miro Petek, ki je bil poslanec stranke SDS. “Če se prav spomnim, so se vsi drugi novinarji angažirali na levici, pred tem pa so se zelo ognjevito borili za ‘neodvisno novinarstvo’,” je izpostavil.
Ko Rončević sliši besede ‘neodvisno novinarstvo’, takoj postane malce sumničav. Tako kot intelektualec sam sebe ne more razglasiti za intelektualca, ampak ga lahko kot takega poimenujejo izključno drugi ali pa tudi ne. “Tako tudi novinar ne more sam sebe razglasiti za neodvisnega, ampak si lahko svoje mnenje o njem kot o neodvisnem novinarju ustvarijo ali pa tudi ne, samo drugi,” je še bil kritičen.
Problematično je, da neodvisni novinar kandidira na listi politične stranke
Tomšič problem vidi v tem, da se prestopi iz novinarstva v politiko pogosto dogajajo na dokaj netransparenten način. Z drugimi besedami, da je novinar, ki na neki točki vstopi v politiko, že prej politični aktivist pod krinko. “To je tisto, kar je problematično, da se nekdo predstavlja za neodvisnega novinarja, potem pa čudežno pojavi na listi politične stranke levega političnega pola,” je sklenil Tomšič.
