Pravosodna ministrica Andreja Katič je predsedniku DZ Dejanu Židanu poslala predlog, s katerim je za imenovanje podpredsednika vrhovnega sodišča predlagala vrhovnega sodnika svetnika Miodraga Đorđevića. Sicer je Đorđevića na to mesto poskušal imenovati že predhodnik Katičeve Goran Klemenčič, a so to kar dvakrat zaporedoma preprečili poslanci iz mandatno-volilne komisije, saj so sprejeli oceno, da bi kot razvpiti kandidat v državnem zboru padel.
Človek bi si mislil, da ga je Katičeva predlagala, ker se je sedaj položaj Đorđevića izboljšal, v bistvu pa se je po navedbah Spletnega časopisa še poslabšal, saj je vrhovno sodišče ob sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Pro Plus objavilo sporočilo, da ne bo spoštovalo evropskih sodb, ko se ne bo strinjalo z njimi.
Đorđević je bil pri sodbi o Pro Plusu sodnik poročevalec, sodnika pa Franc Testen in Mile Dolenc. Ob tem pa je potrebno omeniti, da je bilo sporočilo, da se slovensko sodstvo odreka evropskemu sodnemu nadzoru spoštovanja človekovih pravic, objavljeno, ko je bila na vrhu službe za odnose z javnostmi Tina Brecelj, s katero ima predlagani podpredsednik vrhovnega sodišča dva otroka. Brecljeva je bila sicer v septembru na mestu Klemenčičeve državne sekretarke. Novi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je Brecljevo imenoval za vodjo stikov z javnostjo, prejšnja vodja Gregor Strojin pa je nastopil mesto državnega sekretarja pri Katičevi. Brecljevi ni šlo slabo niti v času vlade Alenke Bratušek, saj je bila vladna funkcionarka. Kot državna sekretarka tedanjega pravosodnega ministra Senka Pličaniča.
Za sabo ima več neuspešnih kandidatur
Đorđević sicer mnogokrat kandidira za funkcije, a pri tem večinoma ni uspešen. Neuspešno je namreč kandidiral za šefa vrhovnega sodišča, evropskega sodnika in tudi za ustavnega sodnika. Na mesto sodnika na ustavnem sodišču ga je leta 2007 neuspešno predlagal Janez Drnovšek, ko je za izvolitev dobil 42 glasov od potrebnih 46. Borut Pahor ga kljub večkratnim ponudbam ni želel predlagati za evropskega sodnika. Pahor je državnemu zboru predlagal štiri kandidate za tri mesta, in sicer: Klemna Jakliča, Nino Betteto, Nino Peršak in Marka Bošnjaka. Odločitev Pahorja je Đorđević komentiral, da njegov predlog nikakor ne predstavlja naključja, in dodal, da je Pahor predlagal kandidata, ki sta se do odločitev sodišč v zadevi Patria izrazila kritično. Potem ko je večina na levi izločila Jakliča, je bil nato iz trojke izbran Bošnjak, eden redkih, ki si je upal kritizirati ravnanje sodstva v primeru Patria.
Za nameček ima Đorđević tudi težave z mediji, in sicer glede poročanja o težavah s sinovoma. Zaradi poročanja o težavah na Osnovni šoli Poljane nas je doletela prijava na policiji, ker smo poročali o tem, da je Đorđević policiji že pred tem prijavil revijo Škandal24, ki je o dogajanju poročala. Mnogo novinarjev in urednikov je moralo po poročanju Spletnega časopisa zato oditi na pogovore na policijo, saj proti njim poteka predkazenski postopek, ki je voden s strani državnega tožilstva.
