Avtor: M. B., P. T.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova Obzorja polkovnik Tomaž Kladnik predstavil knjigo ´Zadišalo je po slovenski vojski´. Pogovor je vodil zgodovinar Jože Dežman.
V knjigi, katere naslov je povzet iz govora g. Lojzeta Peterleta, prvega demokratično izvoljenega predsednika vlade v nacionalni zgodovini, pred postrojem slovenskih oboroženih sil v Kočevski reki 17. decembra 1990, avtor obravnava slovenske vojake v vojskah 20. stoletja, pri čemer nameni poseben poudarek nastanku oboroženih sil demokratične in samostojne Slovenije ter vojni za obrambo njene suverenosti. Zmaga v vojni za obrambo slovenske suverenosti pa predstavlja največjo vojaško zmago v slovenski nacionalni zgodovini.
Kako je prišlo do oblikovanja teritorialne obrambe
Tomaž Kladnik je orisal vojaško zgodovino na slovenskih tleh, od slovenske vojske, ki jo je oblikoval general Maister in z njo zakoličil mejo na Štajerskem kot nacionalno mejo, do ustanovitve SHS oziroma kraljeve jugoslovanske vojske in pozneje Titove vojske, ki sta bili postavljeni podobno. Dogodki v povezavi s Sovjetsko zvezo, zlasti kolaps češke vojske, so pokazali, da je za obrambo ozemlja treba poskrbeti še drugače, in tako je prišlo do ustanovitve teritorialne obrambe, organizirane v manjše enote, ki so se usposabljale, oboroževale … Vse to je pozneje, v vojni, postalo eden ključnih elementov za obrambo Slovenije, je povedal avtor knjige.
Manevrska struktura narodne zaščite
S Titovo smrtjo, gospodarskimi težavami SFRJ in političnimi turbulencami je TO postala nekakšen grešni kozel, sledila je sprememba in v vojaškem pogledu je TO postala del vojaških sil; izvedla se je centralizacija in slovensko vodstvo skorajda ni imelo več nobene besede. Ob demokratičnih spremembah v Sloveniji in odločitvi, da jih je treba izvesti legalno, torej preko volitev in takratne skupščine, je to veljalo tudi za oblikovanje lastne oborožene sile za novo državo, pri čemer so uporabili zakon o splošni ljudski obrambi. Kot je znano, je prišlo do ukaza o razorožitvi TO, da bi država ostala brez oboroženih sil. Toda z ustanovitvijo manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) je vodstvo poskrbelo tudi za to; na prefinjen način so odvzeli orožje iz skladišč JLA in oblikovali oborožene enote, ki jih takrat zaradi zakonodaje še niso mogli imenovati vojska. Šele po spremembi zakonodaje v slovenskem parlamentu je prišlo do preimenovanja v Teritorialno obrambo, ki pa je bila postavljena na popolnoma drugačnih temeljih – tokrat je šlo za obrambo demokratičnega sistema.
Zmaga v vojni za Slovenijo in oblikovanje Slovenske vojske
So pa bili to napeti časi in marsikaj se je dogajalo. Ko je že vse dišalo po vojni, je prišlo do mirovne deklaracije, hkrati pa vojske ni bilo mogoče financirati. Do spremembe proračuna, ki je omogočila financiranje TO, je prišlo šele aprila 1991, zbor prvih nabornikov v novi TO pa je bil 15. maja, torej tik pred vojno. A zaradi dobrih priprav in podcenjevanja s strani napadalcev se je vojna potem končala z zmago. Treba pa je omeniti tudi vlogo milice in civilne družbe, ki sta sodelovali s TO (odklopi elektrike po vojašnicah, postavljanje barikad ipd.). V vojni je veljalo načelo, da se uporabi čim manj grobe sile, vendar pa, da je treba odločno odgovoriti na provokacije – torej tudi s silo. Avtor v knjigi tudi predstavi glavne akterje, in sicer po piramidnem sistemu, od državnih sekretarjev Janše in Bavčarja, preko organizatorjev Krkoviča (MSNZ) in Beznika (milice), do poveljnika TO Slaparja in poveljnikov posameznih pokrajin TO. Poleg tega oriše tudi, kako se je TO potem prelevila v Slovensko vojsko, sprva še z naborništvom, potem pa je postala to poklicna vojska, ki od leta 2004 deluje v severnoatlantskem zavezništvu in zavezništvu EU.
Knjiga je izšla 25. oktobra, na dan suverenosti; dan, ko obeležujemo odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije.
Posnetek predstavitve knjige si lahko ogledate spodaj.
