Mineva 20 let, odkar so se na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998, v Zgornjem Posočju silovito stresla tla. Potres z magnitudo 5,6 je bil najmočnejši v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. Poškodoval je več kot 4000 objektov, ni pa zahteval žrtev. Država je za obnovo, ki je trajala dobrih deset let, namenila 100 milijonov evrov.
Velikonočni potres je nastal ob 12.55, ravno v času, ko so bile mnoge družine pri velikonočnem kosilu. Ob magnitudi 5,6 so njegovi največji učinki na površju dosegli od VII. do VIII. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS).
Razlog za njegov nastanek so bili, podobno kot pri prejšnjem rušilnem potresu na tem območju v letu 1976, premiki velikih tektonskih plošč – afriške in evrazijske.
Žarišče potresa je bilo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v globini okoli osem kilometrov. Prizadel je naselja v 16 občinah zahodne in severozahodne Slovenije, čutili pa so ga prebivalci celotne Slovenije in posameznih delov devetih držav – od Hrvaške do Švice in celo Nemčije.
Poleg velike gmotne škode na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem je povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, nastali so številni skalnati podori. Sledilo je več tisoč popotresnih sunkov; eden od njih je 6. maja 1998 dosegel magnitudo 4,2.
Najbolj prizadeti so bili kraji v bližini žarišča potresa pod Krnskim pogorjem – Drežnica, Drežniške ravne, Magozd, Bovec, Čezsoča, Kal Koritnica, Soča, Trenta in Lepena.
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je bilo v potresu poškodovanih kar 4055 različnih objektov. Z državno pomočjo so jih obnovili 1829. Med največjimi skalnatimi podori, ki so jih geologi ocenili z VIII. do IX. stopnjo po EMS so bili podori z Osojnice. Vrh te gore je dobesedno razklalo, podori so v dolino zgrmeli na treh pobočjih.
Popotresna obnova se je začela še v letu 1998, končala pa leta 2009. Od skupaj 100 milijonov proračunskih sredstev, ki so jih namenili zanjo, so 81,3 milijona evrov porabili za izvedbo del, ostalo pa za podporne dejavnosti, med drugim projektiranje, namestitve, informiranje, arhiviranje in državno tehnično pisarno.
Po potresu je namreč vlada med drugim v pomoč pri hitri in učinkoviti obnovi ustanovila državno tehnično pisarno na območju potresa. Ta je nudila organizacijsko, informacijsko in tehnično pomoč pri odpravi posledic potresa ter skrbela za operativno vodenje postopkov popotresne obnove na prizadetem območju.
Največji delež pri popotresni obnovi so predstavljali stanovanjski, poslovni in gospodarski objekti. Iz posebnega programa obnove kulturnih spomenikov pod strokovnim vodstvom spomeniškovarstvene službe pa je bilo v celoti obnovljenih 156 stavb, med njimi 52 cerkev, 102 profani stavbi ter 61 zunanjščin trških jeder in štiri pašne planine.
Izvedene so bile gradbene sanacije manjših poškodb na objektih, v primeru hujših poškodb pa rekonstrukcije. Nepopravljivo oziroma prekomerno poškodovane objekte je bilo treba porušiti in zgraditi nadomestne. Zahtevni so bili koreniti posegi v notranjosti objektov, ker so motili bivanje ljudi ali celo zahtevali preselitve. To je bilo zlasti hudo, ko je bila obnova potrebna v objektih, kjer so bivali starejši ljudje.
Dodaten udarec je odmaknjenemu območju, ki je že sicer demografsko ogroženo, julija 2004 malo po 15. uri zadal nov rušilni potres z magnitudo 4,6. Njegovi učinki so dosegli od VI. do VII. stopnje po evropski potresni lestvici, terjal pa je tudi človeško življenje – odtrgano skalovje je pokopalo planinca.
Potres leta 2004 je imel žarišče blizu Drežniških Raven, le 1,5 kilometra zahodno od žarišča potresa leta 1998. Za oba je po navedbah urada za seizmologijo in geologijo značilno, da sta se zgodila v plitvih delih skorje – na globini 7,0 in 7,6 kilometra.
Potres leta 2004 je povzročil škodo na nekaterih že saniranih stavbah, na objektih, ki še po potresu 1998 niso bili obnovljeni, pa tudi na objektih, ki v prejšnjem potresu niso bili poškodovani. Skupaj je bilo leta 2004 poškodovanih okoli 1800 objektov, v program potresne obnove pa je bilo vključenih 685.
Kot se je ob obletnici spomnil bovški župan Valter Mlekuž, je bilo po potresu v Bovcu, Čezsoči in drugih krajih veliko objektov nevarnih, predvsem pa so kazili podobo okolja.
“Moj glavni cilj je bil to Bovško narediti spet lepo. Skušali smo nadomestiti z novimi nadomestnimi gradnjami, kjer pa ni bilo mogoče, ker ni bilo več lastnikov, smo objekte odstranili in moram reči, da nam je danes zelo veliko ljudi hvaležnih, da smo šli v to akcijo. Tudi v državni tehnični pisarni so nam šli na roke in prisluhnili,” je dejal.
Ob tem je župan Mlekuž izrazil upanje, da “je to leto res tisto, ko se bo potresna obnova končala”.
Na Agenciji RS za okolje bodo 20. obletnico velikonočnega potresa v četrtek obeležili z dogodkom, na katerem bodo predstavili glavne značilnosti in posledice tega potresa, pa tudi pripravljenost Slovenije na močan potres. Predstavili bodo še, kako se je v zadnjih 20 letih razvijala seizmologija, ocenjevanje ranljivosti in ogroženosti stavb ter organizacijo in načrtovanje civilne zaščite ob močnem potresu.
