Piše: C. R., STA
Med najbolj sanjskimi poklici, ki bi si jih dijaki in študenti želeli opravljati, ko se zaposlijo, so med drugim ZOO psiholog, evropski sodnik, vplivnež, pisatelj in vodja projekta gradnje jedrske elektrarne, so navedli v anketi e-Študentskega servisa. V servisu ugotavljajo še, da imajo mladi zelo jasno predstavo o svoji prihodnosti.
V majski anketi so mladi kot sanjski poklic zapisali tudi poklice strokovnjak za strojno učenje, spletni kriminalist oziroma etični heker, forenzični patolog in visok državni predstavnik, so zapisali v sporočilu za javnost.
Nekateri pa si želijo imeti podjetje, ki izdeluje laboratorijsko proizvedeno meso, ali delati na turistični kmetiji. Petina vprašanih mladih si sicer takoj po koncu šolanja želi ustvariti svoje podjetje, kasneje v življenju pa 35 odstotkov vprašanih.
Najbolj nenavadna dela, ki so jih mladi opravljali preko študentske napotnice pa so učenje starejših uporabe bankomata, delo v pasji pekarni, sestavljanje lego kock z otroki, inštruiranje jahanja in popisovanje avtomobilov po parkiriščih za občinsko raziskavo. Navedli so tudi dela izračun volumna čevljev, ocenjevanje mesa, promocije v vlogi Kekca, poziranje študentom slikarstva in skrbnik živali na sejmu kmetijstva.
S študentskim delom mladi pridobivajo delovne izkušnje
V anketi Mladi in trg dela je 1177 dijakov in študentov odgovorilo tudi na vprašanje, zakaj jim je študentsko delo pomembno. 82 odstotkov vprašanih pravi, da zaradi pridobivanja delovnih izkušenj že med šolanjem, 80 odstotkov pa, da si lahko z zaslužkom privoščijo nekaj več.
Študentsko delo opravljajo tudi zaradi hitrega in zagotovljenega zaslužka (71 odstotkov), ker prinaša samostojnost in neodvisnost (69 odstotkov) in ker se skozi delo učijo grajenja odnosov in komunikacije.
Raziskava Ninamedie iz septembra 2022 med mladimi, ki so že končali šolanje, pa je pokazala, da je 80,5 odstotka anketirancev prepričanih, da jim je delo preko študentskega servisa pomagalo pri spoznavanju trga dela, podjetij in organizacij ter delovnih nalog. Dve tretjini mladih pa sta se po po koncu šolanja zaposlili pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentska dela.
Študenti povprašujejo po delih z visoko urno postavko in prilagodljivim urnikom
Slovenski študenti trenutno najbolj povprašujejo po administrativnih delih in delih z visoko urno postavko, kot sta delo v marketingu in informacijsko-tehnoloških podjetjih. Zainteresirani pa so tudi za delo, ki jim ponuja prilagodljiv urnik, opažajo na študentskem servisu Mjob. “Zato je izziv najti študente za dela v proizvodnji, trgovini in gostinstvu, kjer tudi višje urne postavke ne pomagajo,” je za STA sporočila vodja študentskega servisa Manca Uršič Rosas.
S tem se strinja tudi strokovna vodja e-Študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič, ki je zapisala, da mladi večinoma povprašujejo po delih, ki so najbolje plačana ali ki se opravljajo pri uglednih delodajalcih. Dodala je, da za dela v strežbi med mladimi ni velikega zanimanja.
Po drugi strani delodajalci najbolj iščejo mlade za delo v prodaji, delo s strankami, strokovno delo z različnih področij, kot so računalništvo, programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje in digitalni marketing ter dela v gostinstvu, turizmu in fizična dela kot so vrtnarska dela, pakiranje in deklariranje, ugotavljajo v e-Študentskem servisu.
Najvišja urna postavka tudi 50 evrov neto
Najvišje urne postavke dosegajo strokovna in višje kvalificirana dela (poučevanje, prevajanje, programiranje, izdelava spletnih strani, oglaševanje, optimizacija spletnih strani, delo na projektih, trženje, tehnična dela s področja gradbeništva in strojništva), kratkotrajna oz. priložnostna fizična dela (selitev pohištva) in promocijska dela. Na Mjobu se postavke za ta dela gibljejo med devet in 14 evrov neto, je še sporočila Uršič Rosas.
Na e-Študentskem servisu pa je najvišje urna postavka objavljena za delo animatorja, in sicer 50 evrov neto. Sledita hitro tipkanje in fotografiranje za 20 evrov neto.
Dijaki so sicer leta 2022 prek e-Študentskega servisa zaslužili v povprečju 1174 evrov neto oziroma 97,83 evra na mesec. Študenti pa povprečno 2982 evrov neto v celem letu ali 248,5 evra na mesec. “Tudi sicer vsako leto študenti zaslužijo nekoliko več kot dijaki, saj praviloma opravljajo bolj strokovna in višje plačana dela kot dijaki in opravijo nekoliko več ur kot dijaki,” je zapisala Miloševič Zupančič.
Več kot 70 odstotkov študentskega dela mladi opravijo v času poletnih počitnic. V letu 2022 pa so dijaki in študentje po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova študentskega dela povprečno pridobili dva meseca in 17 dni pokojninske dobe.
