Pogovarjali smo se s podžupanom Škofje Loke mag. Robertom Strahom o lokalni in državni politiki. Vprašali smo ga, zakaj se je odločil kandidirati za župana občine Škofja Loka in kaj obljublja občanom, če bo izvoljen za župana te gorenjske občine.
Gospod Strah, ste drugi mandat podžupan občine Škofja Loka in predsednik občinskega odbora SDS, tako da dobro poznate lokalno samoupravo. Pred štirimi leti so lokalne volitve potekale 5. oktobra, v tistih občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov ni uspelo zbrati večine glasov, pa je 19. oktobra sledil še drugi krog. Z novelo zakona o lokalnih volitvah, sprejeto novembra lani, se je kot stalen datum rednih lokalnih volitev določila tretja nedelja v novembru; tokrat je to 18. november. Je to smiselna odločitev?
Osebno pozdravljam določitev stalnega datuma rednih lokalnih volitev, saj je zadeva za volivca preglednejša, razumljivejša. Velja pa poudariti zapletene, birokratske postopke pri pridobivanju soglasij za vse kandidature, upoštevanje spolnih kvot na ravni volilnih enot in izpolnjevanje številnih ločenih obrazcev za županske kandidature, kandidature za občinske svete in krajevne, vaške, četrtne skupnosti, da ne omenjam naknadnega določanja, žrebanja zaporednih številk potrjenih kandidatov in list, ki se opravi do 2. 11. 2018, 15 dni po začetku volilne kampanje torej.
Novembrske lokalne volitve bodo sedme v samostojni Sloveniji. Skozi leta je na njih zaznati vse nižjo volilno udeležbo, rahlo naraščanje deleža žensk v občinskih svetih, nekaj malega več je tudi županj. V zadnjem obdobju izstopa zmagovit trend tako imenovanih neodvisnih list in županov, ki kandidirajo samostojno oziroma s podporo volivcev. Na drugi strani pa na lokalni ravni upada vpliv »državnih« strank. Kako si to razlagate?
Volilna abstinenca v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami EU nadpovprečna. Zaupanje v politiko in demokracijo pada. Na terenskih obiskih je v direktni komunikaciji z volivci opaziti največ dvoma o dejanskem vplivu njihovega glasu na sestavo koalicije, vlade, na delovanje in razvoj države. Slednje posredno vpliva tudi na udeležbo na lokalnih volitvah. Menim pa, da je občutek participacije pri volivcu na lokalnih volitvah manj dvomljiv, saj sta odgovornost in pristojnost izvoljenih funkcionarjev na lokalni ravni veliko bolj pozicionirani, poleg tega je običajno dostopnost, komunikacija z lokalnimi oblastmi neposrednejša in zaradi tega manj izpostavljena medijskim manipulacijam.
Spolne kvote so bile določene zelo na silo. Statistično se je sicer povečal delež žensk v politiki, ne pa sorazmerno tudi zainteresiranost le-teh za aktivno participacijo. Menim, da bi veljalo dati prednost kandidatkam in kandidatom, ki si dejansko želijo političnega udejstvovanja ne glede na spol. Kar zadeva t. i. neodvisne, sredinske liste je rok trajanja zelo omejen ali večinoma povezan z obdobjem udejstvovanja, delovanja ustanovitvenega pobudnika, bodisi kandidata za župana, ki okrog sebe zbere listo podpornikov, ali civilne iniciative, ki prerase v politično gibanje. Tovrstne liste se volivcem predstavijo kot del nove, neomadeževane ponudbe v političnem prostoru, ki naj bi bile neodvisne od t. i. šefov, ki jih imajo tradicionalne politične stranke. Pri tem volivci velikokrat pozabljajo, da tovrstne neodvisne liste nimajo področnih izkušenj, tradicije in usposobljenih kadrov, politikov na državni, evropski ravni, ki lahko veliko pripomorejo pri realizaciji razvojnih projektov in odpravljanju težav, s katerimi se soočajo lokalne skupnosti.
Volitve bodo potekale v vseh 212 slovenskih občinah. Volivke in volivci se bodo izrekli, kdo bo v naslednjem štiriletnem mandatu vodil občino. Odločali bodo torej o županih in občinskih svetih, ki imajo glede na velikost občine različno število članov, v skladu z zakonom od sedem do 45. Kako pomembna je funkcija župana in občinskega sveta v sedanji lokalni samoupravi?
Župan predstavlja in zastopa občino. Kot politični vodja, izvršilni funkcionar je odgovoren za zastopanje interesov občanov in izvrševanje političnih odločitev. Predstavlja tudi občinski svet. Njegova vloga je jasno pozicionirana v smislu nalog, pooblastil in odgovornosti, zato ta funkcija tudi v mojih očeh uživa veliko spoštovanja. Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, proračun občine, prostorske akte, odloke in druge akte občine, potrjuje mandate, nadzoruje delo župana in občinske uprave ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo koristi občine. Za učinkovito vodenje občine je potrebno usklajeno delovanje župana in občinskega sveta. V ta namen se na začetku mandatov oblikujejo občinske koalicije, ki običajno določijo ključne prioritete v okviru proračunov za čas njihovega mandata.
Lokalna samouprava v Sloveniji je v 24 letih pokazala zavidljiv razvoj. Z lokalno samoupravo so se razvili tudi deli Slovenije, ki so bili prej desetletja zapostavljeni, prišlo je do razvoja lokalne demokracije. Kje so po vašem mnenju dodatne priložnosti za razvoj lokalne samouprave?
V Sloveniji imamo dober in učinkovit sistem lokalne samouprave. Z vzpostavitvijo druge ravni lokalne samouprave – regij bi sistem sodelovanja, povezovanja občin še izboljšali. Izboljšali bi se sinergijski učinki na področju investicij, pridobivanja evropskih sredstev in skupnega upravljanja na lokalni ravni. Zmanjšale bi se očitna centralizacija države in hkrati tudi razlike med regijami.
Razvoj lokalne samouprave je opazen tudi v izboljšanju storitev, infrastrukture, standarda prebivalcev vseh slovenskih občin. Pomemben premik pri razvoju lokalne samouprave je nastopil z vstopom Slovenije v EU in z znatnimi kohezijskimi sredstvi, ki smo jih na lokalnih ravneh uspešno črpali v zadovoljstvo vseh prebivalcev.
Skupno nastopanje občin in povezovanje je nujno tudi za prihodnje izzive pri razvoju lokalne samouprave in zastopanju skupnih interesov, razvojnih projektov do države. Naj poudarim, da smo loške občine primer dobre prakse, saj je sodelovanje vseh štirih občin na visoki ravni in se kaže tudi v konkretnih rezultatih.
Ministrstvo za finance je septembra predlagalo višino povprečnine za občine v višini 565 evrov na prebivalca, v občinah pa opozarjate, da to ne bi zadostovalo niti za pokritje dejanskih stroškov občine. Kako je s tem glede na to, da se obveznosti občin zaradi zakonsko predvidenih zahtev stalno povečujejo?
S sprejemanjem zakonov se številna proračunska bremena države prenašajo na občine, hkrati pa se znižuje povprečnina, ki zagotavlja občinam izvajanje osnovnih nalog. Na ta način so se osiromašili občinski proračuni, kar je vplivalo na standard občanov. Manjša glavarina namreč pomeni manj sredstev za delovanje javnih zavodov, socialne transferje, hkrati pa znatno vpliva na dinamiko investicij in počasnejši razvoj občin. Če torej država prenaša svoje pristojnosti in naloge na občine, jim mora zagotoviti ustrezna sredstva, s katerimi te naloge lahko izvršujejo. V nasprotnem primeru ne moremo govoriti o skladnem regionalnem razvoju.
Vlada ni vaš sovražnik, ampak partner, je županom, zbranim na 2. kongresu slovenskih občin v Rimskih Toplicah, zagotovil novi predsednik vlade Marjan Šarec. Napovedal je, da se bosta z ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom trudila, da občine ne bodo obravnavane kot sindikati, ampak kot del oblasti. Kaj od nove vlade pričakujete v občinah?
Da preide od besed k dejanjem. Spodbudno je vsekakor dejstvo, da premier izhaja iz vrst nekdanjih županov in ima to realno izkušnjo. Vsekakor je pomembno, da imajo občine na državni strani kredibilnega sogovorca, ki razume dejanske potrebe in dodano vrednost občin. Slednje zagotovo bolje poznajo probleme in potrebe lokalnega prebivalstva.
Že drugi mandat ste podžupan občine Škofja Loka. Zadolženi ste za cestno infrastrukturo in prometno varnost. Kakšno je stanje glede tega v občini?
Za nami je uspešno obdobje zgraditve in ureditve številnih cestnih povezav. Zgrajena in izročena prometu je bila južna škofjeloška obvoznica v Poljansko dolino in dovozna cesta v industrijsko cono, v prostor je bila umeščena severna obvoznica, vzpostavili smo krožišča na ključnih mestih za večjo pretočnost prometa, zagotovili učinkovito mestno linijo, ki je povezana z železniškim potniškim prometom, uredili mirujoči promet z dodatnimi parkirnimi površinami. V okviru obširnega komunalnega urejanja smo pridobili številne prenovljene odseke lokalnih cest, v strnjenih naseljih smo s celostno prometno-urbanistično ureditvijo umirili promet in izboljšali podobo mesta. Sistematično so se obnavljale lokalne ceste na podeželju. V obdobju zadnjih osem let se je vzpostavil učinkovit sistem prometne varnosti, kjer smo izvedli več kot 220 konkretnih prometnovarnostnih ukrepov na lokalnih in državnih cestah. Ponašamo se z nazivom pešcem varna in prijazna občina in ravnamo skladno s sprejeto celostno prometno strategijo občine.
Zadolženi ste tudi za javne službe in gospodarsko dejavnost. Kako je s tem področjem v občini?
Za nami je uspešno izveden gradbeno-tehnično in investicijsko najzahtevnejši projekt v zgodovini občine »Ureditev porečja Sore«. Poskrbeli smo za kakovostno oskrbo s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje odpadne vode. Na ta način se je izboljšala tudi kvaliteta kopalnih voda reke Sore in posredno dodatna turistična ponudba mesta. S celostno komunalno ureditvijo smo omogočili tudi dodatno širitev nekaterih perifernih območij. Na podeželju s sofinanciranjem spodbujamo nakup malih komunalnih čistilnih naprav.
V sklopu celovite prenove starega mestnega jedra Škofje Loke sta v novi podobi zasijala Cankarjev trg, Blaževa ulica in Trg pod gradom kot osrednji reprezentativni mestni prireditveni ter urbani prostor. Na ta način se dviguje privlačnost mestnega središča tako za obiskovalce kot tudi za investitorje v neizkoriščene objekte.
Pokrivate pa tudi področje prostora in varstva okolja. Kateri so žgoči problemi v občini na tem področju?
Pospešili smo intenzivnost sprejemanja prostorskih aktov, čeprav nas na tem področju ovirajo toga zakonodaja in številne dolgotrajne presoje nosilcev urejanja prostora. Takoj po sprejetju občinskega prostorskega načrta smo začeli s postopki dopolnitve obstoječega in sprejetjem novega, saj smo razvojno naravnana občina.
Ponašamo se z bogato kulturno dediščino, ki pa jo na določenih mestih kazijo oglaševalski panoji. Ureditev tega področja bo med prioritetami naslednjega mandata.
Škofja Loka ima ohranjeno, čisto okolje. Izvajamo preventivo prek celoletne ekološke akcije »Loško je ekološko«. Na merilnih postajah izvajamo meritve kakovosti zraka in hrupa v občini ter sprejemamo programe varstva okolja. Glede okoljskih tveganj je najbolj izpostavljeno območje industrijske cone, kjer v sodelovanju s pristojnimi državnimi službami izvajamo nadzor nad upoštevanjem predpisane okoljske zakonodaje s strani potencialnih onesnaževalcev.
Posebej uspešni smo na področju energetske učinkovitosti, kjer delujemo strateško na podlagi lokalnega energetskega koncepta − načrta razvoja energetike v lokalni skupnosti, kjer se sistematično dviguje energetska in ekonomska učinkovitost vseh subjektov v občini.
Zakaj ste se odločili, da kandidirate za župana Škofje Loke? Kdo vse vas pri tem podpira?
Dva mandata sem soustvarjal razvoj občine. Pri tem smo bili uspešni ter dobili priznanja in spodbude tudi od zunanjih opazovalcev. Področja, ki sem jih pokrival in koordiniral, imajo dobre rezultate. Kar nekaj projektov še čaka na realizacijo ali pa so se prav zdaj začeli izvajati, npr. prepotrebna graditev novega 15-oddelčnega vrtca Kamnitnik.
Menim, da sem kredibilen kandidat z vsemi potrebnimi znanji, izkušnjami in s svežino za uspešno opravljanje županske funkcije. Na lokalnih volitvah bom nastopil kot kandidat Slovenske demokratske stranke. Pri kandidaturi me močno podpira moja družina, kar je bistveno pripomoglo k moji dokončni odločitvi glede kandidature.
S kakšnim programom se odpravljate na županske volitve?
Naš volilni program vsebuje vse bistvene cilje občinske strategije razvoja občine Škofja Loka 2025+. Osrednji poudarki so na stanovanjski politiki in sprostitvi številnih potencialnih naložb za povečanje števila stanovanjskih zmogljivosti na trgu. Občina bo za ta namen tudi investirala in omogočila mlajšim družinam komunalno opremljena zemljišča po dostopnejših cenah.
Vlaganje v prometni sistem in dodatne prometne povezave so nujni za varnost in mobilnost vseh, večjo konkurenčnost gospodarstva in privabljanje investitorjev. V ta namen bomo v naslednjih štirih letih izvedli številne investicije v ureditev cest na območju občine: ureditev regionalke skozi naselje Godešič, krožišče Lipica z navezavo dodatnih kolesarskih in peš povezav do Reteč, obsežna rekonstrukcija lokalne Kidričeve ceste, obnova ceste na Stari vrh in rekonstrukcija ceste čez Gorajte. Pospešeno bomo nadaljevali z umeščanjem nove cestne povezave Trata−Meja v prostor in spodbujali aktivnosti za povezavo loškega območja na avtocestni križ. Zgraditev severne obvoznice je del prioritetnih razvojnih projektov občine.
Med programskimi prioritetami je tudi razvoj podeželja. Okrepili bomo finančno postavko za obnovo in vzdrževanje lokalnih cest. Podeželje bomo razvijali v smeri dodatne turistične ponudbe in ohranjanja čistega okolja, tudi z novimi komunalnimi sistemi.
Izrednega pomena je tudi ohranjanje bogate kulturne dediščine Škofje Loke z nadaljnjim urejanjem mestnega jedra, kjer bomo z dodatnimi vsebinami povečali utrip samega mesta. Z novimi vsebinami in prenovami bomo privabljali potencialne investitorje v neizkoriščene strateške objekte, kot so poslovna stavba Tehnika, Starološki grad in nekdanji Šešir. Krepili bomo znamko Škofjeloškega pasijona kot del Unescove nesnovne kulturne dediščine.
Načrtujemo sistematično obnavljanje in urejanje otroških igrišč in športnih objektov. Nadgradili bomo storitve za starejše in na trgu zagotovili oskrbovana stanovanja.
Naslednji velik izziv za občino je zgraditev novega zdravstvenega doma na drugi lokaciji (sam zagovarjam lokacijo na Trati), ki bo zadostila potrebam glede zdravstvene oskrbe kot tudi zadostnemu številu parkirnih površin. Moj predlog nove lokacije zdravstvenega doma rešuje tudi mirujoči promet v Frankovem naselju.
In še za konec. Kaj obljubljate občankam in občanom občine Škofja Loka, če vas bodo izvolili za župana? Zakaj naj volijo prav vas?
Naš skupni cilj mora biti Škofja Loka po meri občanov, ki bodo radi živeli v spodbudnem okolju. Za to je treba izkoristiti razvojne potenciale in dvigniti kakovost bivanja.
Škofja Loka je tisočletno mesto. Hkrati je tudi mesto tisočerih priložnosti. Slednje lahko izkoristimo le z dobrim sodelovanjem, enakopravno obravnavo vseh prebivalcev in s preudarnim vodenjem.
Moje večletne vodstvene izkušnje tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju in spodbudni rezultati dela me utrjujejo v prepričanju, da bom kos tudi tej odgovorni nalogi. Zavzemal se bom za transparentno, učinkovito in gospodarno vodenje občine, ki bo temeljilo na zastopanju lokalnih interesov in vrednot lokalnega prebivalstva.
BIOGRAFIJA
Mag. Robert Strah se je rodil leta 1976 v Celju. Po Osnovni šoli Ivana Groharja in Gimnaziji Škofja Loka je diplomiral na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, ob delu na ministrstvu za infrastrukturo in Javni agenciji RS za varnost prometa je magistriral na Fakulteti za državne in evropske študije z znanstvenim delom »Učinkovito raziskovanje dejavnikov nastanka prometnih nesreč« in se s številnimi projekti profiliral v prometnovarnostni stroki. Je avtor državnih Smernic za šolske poti in drugi mandat nepoklicni podžupan občine Škofja Loka ter predsednik občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V obdobju 2012/2013 je vodil kabinet ministra za infrastrukturo Zvoneta Černača. Od maja 2017 vodi Sektor za tehnično urejanje prometa in prometno varnost v okviru DRI upravljanje investicij, d. o. o.
