Piše: Luka Perš (Nova24tv)
Predstavljamo vam zaposleno v Službi Vlade Republike Slovenije za evropsko in kohezijsko politiko dr. Jasminko Dedić in nekdanjo uslužbenko Mirovnega inštituta. Preizkusila se je tudi v volilni tekmi leta 2014 na volitvah za Evropski parlament. Kot članica Inciative za demokratični socializem je kandidirala na skupni listi današnje Levice. Kot vladna uslužbenka pa si je v intervjuju za STAV privoščila popolnoma neprimerne izjave o vladi, ki ji daje službo in plačo. Si v tem primeru predstavljate slovenskega migranta, zaposlenega v vladi BiH, ki bi to vlado blatil po slovenskih medijih? Verjetno težko, skoraj nemogoče.
V zadnjih 75 letih je bila t.i. desna politična opcija na oblasti vsega trikrat. Prvič je bila v obdobju 2004-2008, 2012-2013 in sedaj od marca 2020 naprej. Poleg tega, da mediji blizu levice radi pišejo o diktaturi, zelo radi sedanji vladi očitajo, da izvaja kadrovski cunami. Samo spomnite se lahko, kako so vodilni levi politiki na RTV Slovenija “jokali,” da aktualna vlada zamenjuje njihove “neodvisne in strokovne” kadre. Tokrat vam predstavimo dr. Jasminko Dedić, zaposleno v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Njeno delo pa je ukvarjanje z evropskimi strukturnimi ukrepi. V prostem času pa je politično aktivna v radikalni Levici, ki je po vseh standardih protiustavna stranka in bi morala biti v demokratični družbi prepovedana.
Po izobrazbi je Dedićeva doktorica političnih znanosti. Doktorirala je pred trinajstimi leti s temo Konstrukcija kolektivne identitete in genocida v bivši Jugoslaviji in Ruandi. Zaposlena je bila tudi na Mirovnem institutu (MI), leta 2014 pa kot članica Meščeve Inciative za demokratični socializem kandidirala za evropsko poslanko na volitvah 2014. Na MI je kot mlada raziskovalka sodelovala v okviru raziskovalnega projekta Evropskega centra za pravico Romov. Naslov raziskave je bilo Romi brez državljanstva in/ali osebnih dokumentov v Sloveniji. Sedaj je že dobrih deset let zaposlena v Službi Vlade Republike Slovenije ta razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Sama Dedićeva nam ne bi padla v oko, če ne bi dala intervjuja kot sveže izvoljena predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije. Njeno pravo osebnostno naravo razkriva intervju za bošnjaški medij Stav. V njem se je hitro prebudila nekdanja “mirovniška radikalna kri.” Kritik do vlade, ki ji daje kruh, ni manjkalo in to je tudi njena glavna poanta, da levičarsko agendo blatenja vlade kar se da internacionalizira.
Sveža predsednica Bošnjaške kulturne zveze v Sloveniji udrihala čez vlado, ki ji daje kruh
“Dete iz Titovega Velenja” se v intervjuju za omenjeni medij ni moglo izogniti klasičnim stereotipnim odgovorom o zatiranju bošnjaške skupnosti v Sloveniji. Do vprašanja največje vladne stranke SDS in politične desnice je bila izzvana zaradi umetno ustvarjene afere “non paper” o razkosanju Bosne in Hercegovine. Pri tem je povedala, da lahko kot Bošnjakinja pričakuje ostre napade in obsodbe, “ker Janša preprosto ne prenaša nobenih kritik.” V nadaljevanju je tako povedala, da pričakuje, da jih bodo na družbenih omrežjih začeli zmerjati z izdajalci in jih bodo podporniki Janše pošiljali nazaj v Bosno in Hercegovino. “Ta medijska mehanizacije je za Janševo stranko kot kombajn, ko odidejo, vse zmeljejo.” Dedićeva se je torej že v naprej postavila v vlogo žrtve, zatirane bošnjaške migrantke, ki jo bodo na ukaz napadli stekli desničarji.
Kot primer sovražnosti desnice do potomcev Bošnjakov v Sloveniji je povedala, da je bila žrtev tudi nekdanja žirantka v šovu Masterchef Alma Rekić in voditeljica in urednica oddaje Tednik na RTV SLO Jelena Aščić. “Ko se je odločila kandidirati, je začela prejemati anonimne grožnje v smislu “čefurka, vrni se od koder si prišla.” Dedićeva izpostavi, da se znajo podporniki SDS in desnice do žensk “obnašati zelo umazano. Ne vem, če veste za primer Jelene Aščić. Vedno gredo na osebno noto, da bi jo poskušali diskreditirati. Če ste ženska, je še toliko težje, ker gre za drugo vrsto šovinizma.”
Poleg stereotipnih družbenih predsodkov bi morala družboslovka prvo upravičiti svoj doktorski naziv in bi razmere v Sloveniji ter slovenski politiki utemeljila izobrazbi in stroki primerno. Predvsem pa objektivno in ne politično navijaško, kot to organizirano počne levica v tujih in domačih medijih. Posameznike nekulturnega in sovražnega obnašanja najdemo namreč povsod, kar pa ni merilo, ki bi ga lahko uporabili za neko celotno politično skupino. To kar počne Dedićeva je še enkrat zavržno do države, ki ji kot migrantki daje vse potrebno za lepo življenje in celo privilegiran status v državni službi.
