9.1 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

(JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA) SDS zanesljivo na vrhu; stranke KUL klavrno padle po lestvici

Piše: Sara Kovač (Nova24tv)

Po zadnji javnomnenjski anketi agencije Parsifal bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS, tej pa sledi Gibanje Svoboda. Daleč za prvima dvema strankama pa so ostali Socialni demokrati. Med stranko SDS in Gibanjem svoboda tako ostaja nekaj odstotnih točk razlike – razlika se zgolj med opredeljenimi volivci že nekoliko poveča. Med opredeljenimi volivci bi SDS volilo 31,6 odstotka, drugo uvrščeno Gibanje Svoboda 26,3 odstotka. Največji padec je od zadnjega merjenja doživela stranka SD, ki bi jo med opredeljenimi volilo le 10,4 odstotka. Podpora pada tako stranki SD, Levici in LMŠ. Konstantno se dviguje strankama SDS in Gibanje svoboda.

Če bi bile volitve v nedeljo, bi po rezultatih zadnje javnomnenjske ankete agencije Parsifal najvišji odstotek podpore dobila stranka SDS (22 odstotkov). Z 18,3 odstotno podporo bi sledilo Gibanje Svoboda, precej daleč na tretjem mestu pa bi bila stranka SD z zgolj 7,2 odstotno podporo. Povežimo Slovenijo bi volilo 5,1 odstotka volivcev, stranki NSi in LMŠ bi dobili po 3 odstotke – sledijo Levica, Resni.ca in SAB.

Med opredeljenimi volivci bi stranka SDS dobila 31,6 odstotka volilnih glasov, Gibanje Svoboda pa 26,3 odstotka – torej dobrih 5 odstotkov manj. Stranka SD ponovno kar precej zaostaja, in sicer bi prejeli 10,4 odstotno podporo. Na četrtem mestu je stranka Povežimo Slovenijo, ki bi jo podprlo 7,3 odstotka volivcev. Videti je, da bi parlamentarni prag prestopili tudi stranki NSi in LMŠ (4,3 odstotne točke), Levica pa bi s 3,9 odstotka za las izpadla.

Vir: Parsifal

Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, bi jih največ – 33,4 odstotka – podprlo SDS, sledi Gibanje Svoboda (28,3 odstotka), SD (10,1 odstotka), Povežimo Slovenijo (5,7 odstotka), NSi (4,2 odstotka) in Resni.ca (4,1 odstotka). Parlamentarnega praga ne bi prestopil LMŠ (3,1 odstotka), SAB (2,8 odstotka), Levica (2,8 odstotka), SNS (1,6 odstotka), Naša dežela (1,4 odstotka), Pirati (1,2 odstotka), DeSUS (0,7 odstotka), in Vesna (0,5 odstotka).

Vir: Parsifal

Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev z najvišjo oceno 5, bi jih največ (33,4 odstotka) podprlo SDS, sledi Gibanje Svoboda (28,3 odstotoka) in SD (10,1 odstotka). Sledijo še Povežimo Slovenijo s 5,7 odstotki, Nova Slovenija 4,2 odstotka, Resnica 4,1 odstotka. Marjanu Šarcu pa bi se po teh rezultatih zgodilo ponovno prekletstvo novih obrazov, saj bi stranko LMŠ obkrožilo le 3,1 odstotkov. Izven parlamenta bi ostali tudi SAB, Levica, SNS, Naša dežela, Pirati, DeSUS in Vesna.

Vir: Parsifal

Pri grafu opredeljenih volivcev v zadnjih mesecih se opazijo naslednja opažanja. V zadnjih merjenjih se podpora stranki SDS dviguje, podobno drugo uvrščeni Gibanje Svoboda. Opazil se je strm padec stranke Socialnih demokratov. Dlje časa so bili na drugem mestu in bili v poziciji glavne izzivalca za zmago proti SDS. Po prihodu stranke “novih obrazov” Gibanje svoboda se je jim je zgodil največji padec. Še januarja bi jim glas zaupalo vsaj 22-odstotkov volivcev. Po zadnjih meritvah pa le še 10-odstotkov. Nadaljuje se tudi trend padanja podpore stranki LMŠ. Nekdanja vladajoča stranka bi sedaj med opredeljenimi volivci obkrožilo pet odstotkov volivcev. Meseca januarja še 18-odstotkov opredeljenih volivcev.

Vir: Parsifal

Podobno je stranka Levica padla od januarske deset odstotne podpore padla na vsega pet odstotkov. Levici pa se lahko zgodi tudi nemški scenarij, saj jo iz ozadja napadajo stranke novih obrazov kot sta Vesna in Naša prihodnost. Stranka Konkretno se je skupaj še z drugimi strankami povezala v koalicijo Povežimo Slovenijo. Strankarski listi Povežimo Slovenijo se podpora v zadnjih merjenih dviguje in dosega sedaj 8-odstotno podporo med opredeljenimi volivci. Ostale parlamentarne stranke SAB, DeSUS, SNS se jim giblje podpora med 2 do 5 odstotkov od meseca januarja naprej. Blizu parlamentarnega praga med opredeljenimi volivci je tudi stranka Naša dežela, ki ji podpora postopoma raste. Nove stranke Ivana Galeta pa ankete še niso zaznale.

Osnovni demografski podatki o anketi
V raziskavo je bilo zajetih 712 anketirancev, od tega 49,4 % žensk. Povprečna starost znaša 54,4 let, standardni odklon je 15.5. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (49,1 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (35,6 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (15,3 %).Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (35,4 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,4 %), 23,4 % anketirancev ima poklicno šolo in 12,7 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,8 %), sledi mesto (27,3 %) in manjši kraj (16,8 Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (26,4 %), sledita Podravska (14,6 %) in Savinjska regija (12,9 %).

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine