Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) še posebej poudarjajo, da bi morali neto plače v Sloveniji zvišati, da bi lahko zadržali visokokakovosten kader. V GZS še ocenjujejo, da bo državna blagajna sicer v tem obdobju prikrajšana za nekaj prihodkov, vendar bo po drugi strani skozi višjo potrošnjo prebivalstva in zaradi višje rasti BDP priliv v državno blagajno iz teh naslovov tudi višji. “Analitika gospodarske zbornice je izračunala, da se bo v obdobju med letoma 2022 in 2025 gospodarska rast zaradi dohodninske reforme v povprečju povečevala za od 0,5 do 0,75 odstotne točke,” je pojasnil predsednik GZS Tibor Šimonka.
GZS, Združenje Manager, SBC (Klub slovenskih podjetnikov) in AmCham Slovenia so decembra pred glasovanjem že pozvali poslance, da glasujejo za predlagane spremembe zakona o dohodnini, ki jih razumejo kot korak dlje k ugodnejšemu poslovnemu okolju in večji blaginji prebivalk in prebivalcev. “Poslance v državnem zboru smo pozvali, da predlagane spremembe zakona o dohodnini na glasovanju o zakonu podprete,” so zapisali.
Državni zbor še ni glasoval o sprejemu novele zakona o dohodnini, s katero vlada predlaga kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot kapitala. Tik pred glasovanjem je prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej predlagal poslanec SDS Danijel Krivec in večina navzočih je s tem soglašala. V Levici so zakon označili za enega najbolj škodljivih aktualne vlade in so podali zahtevo za izvedbo posvetovalnega referenduma, kar pa bo zamaknilo njegovo izvajanje.
“Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že vrsto let ugotavlja, da je treba neto plače zaposlenih povišati, v kolikor želimo v Sloveniji zadržati visokokakovostni kader, ki tudi pomembno prispeva k povečanju dodane vrednosti, in ostati primerljivi predvsem s srednjeevropskimi državami, ki so tako reformo že izpeljale,” glede predloga novele zakona o dohodnini pravi predsednik GZS Tibor Šimonka.
“Ne glede na to, je predlog dohodninske reforme pomembna strukturna reforma in predvideva, da se bodo v naslednjih nekaj letih neto plače postopno zviševale,” je še poudaril. V GZS še ocenjujejo, da bo državna blagajna sicer v tem obdobju prikrajšana za nekaj prihodkov, vendar bo po drugi strani skozi višjo potrošnjo prebivalstva in zaradi višje rasti BDP priliv v državno blagajno iz teh naslovov tudi višji.
Levica svari pred domnevno luknjo v državnem proračunu, če bi bil zakon sprejet. GZS je v ta namen naredila preračun, kjer so ugotovili, da bi dohodninska reforma ugodno vplivala na višino BDP, kar pa bi se izkazalo skozi višje dohodke v državni blagajni. “Analitika gospodarske zbornice je izračunala, da se bo v obdobju med letoma 2022 in 2025 gospodarska rast zaradi dohodninske reforme v povprečju povečevala za od 0,5 do 0,75 odstotne točke,” je v prispevku sklenil Šimonka.
Za koliko bi bila vaša plača višja, si lahko izračunate tudi sami
Ker je Levica vložila zahtevo za posvetovalni referendum, so morda napovedane spremembe za leto 2022 že izgubljene, predsednik vlade Janez Janša pa je že napovedal, da bo zakon o spremembah dohodnine kljub temu sprejet, navkljub zahtevam levice, ki temu nasprotujejo. Tukaj si lahko tudi sami izračunate, za koliko bi bila vaša neto plača višja, če bodo spremembe zakona o dohodnini sprejete.
