Evropska sredstva državam članicam Evropske unije predstavljajo dodaten finančni vir za izvajanje njihovih programov in politik. Namenjena so razvojnim projektom, zagonu gospodarstva, krepitvi inovacij, tehnološkemu razvoju in drugim projektom. Ob visoki javni porabi in visokih obrestih zadolževanja v preteklih letih so to praktično edina razvojna sredstva za Slovenijo, a vendar je bilo njihovo koriščenje v preteklih letih zelo slabo, neaktivnost pristojnih na tem področju pa zaskrbljujoča.
Omenjeno problematiko je danes obravnaval tudi Odbor za zadeve Evropske unije Državnega zbora Republike Slovenije. Razprave se je udeležila tudi evropska poslanka Romana Tomc: „Koriščenje sredstev s strani Slovenije je slabo, na podlagi podatkov Evropske komisije lahko sklepamo, da bo ostalo nekoriščenih približno dve milijardi evrov. To pomeni približno 5 let državnega proračuna za otroške dodatke, 2 leti državnih vplačil v pokojninsko blagajno. Dejstvo je, da smo pri koriščenju evropskega denarja precej neiznajdljivi in da si pogosto sami po nepotrebnem otežimo črpanje zaradi prevelike birokracije.”
Finančna perspektiva 2014-2020 se bliža koncu in konec lanskega leta so mediji poročali o velikih zneskih evropskega denarja, ki naj bi jih Slovenija zaradi neaktivnosti in zaostankov izgubila. Vlada se je aktivirala in do konca leta 2018 to preprečila, Služba vlade za razvoj in kohezijo pa je pripravila nov akcijski načrt, s katerim želijo koriščenje sredstev do konca perspektive pospešiti. Evropska poslanka Romana Tomc: „Vlada se je, kot razlog za zamude, izgovarjala na sistemske težave. Vendar za vsako težavo stoji odgovorna oseba. Te ljudi je potrebno poiskati in jih nadomestiti s strokovnim kadrom, tudi z ljudmi, ki imajo izkušnje iz gospodarstva.”
Evropska poslanka za konec dodaja: „Pomembni projekti niso tisti iz danes na jutri. Odločiti se moramo, kateri so res pomembni za Slovenijo in ti morajo presegati trajanje ene vlade. Za to pa bo potrebno širše družbeno soglasje, ne glede na vlado, ki jo trenutno imamo.”
