Piše: Petra Janša
Predsednik SDS Janez Janša je 28. junija na Twitterju objavil sklep ustavnega sodišča, s katerim je to zavrglo njegovo pritožbo na sklep o zastaranju zadeve Patria, ker »pritožnik ni izkazal pravnega interesa«. Zastaranje ima enake pravne učinke kot oprostilna sodba, zato Janša neizpodbojno velja za nedolžnega.
V sklepu ustavnega sodišča tako lahko beremo: »Iz 31. člena Ustave izhaja, da ima pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja z vidika zagotavljanja domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave enake pravne učinke kot oprostilna sodba. Tako glede vsebine in posledic domnevne nedolžnosti na ustavni ravni ni razlik med oprostilno sodbo in sklepom o ustavitvi postopka. S pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka se domneva nedolžnosti (presumptio iuris) spremeni v neizpodbojno domnevo (presumptio iuris et de iure). Postopek pred sodiščem je bil ustavljen in se je končal brez obsodbe, zato pritožnik neizpodbojno velja za nedolžnega in nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi.« Pod sklep se je podpisal senat ustavnega sodišča, in sicer namestnica predsednika Katja Šugman Stubbs ter člana Rajko Knez in Marijan Pavčnik, ki so sklep sprejeli soglasno.
Karikatura pravne države
Predsednik SDS Janez Janša je zadevo komentiral na Twitterju: »Po več kot 15 letih sage o #PATRIA je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti. @UstavnoSodisce po dolgem oklevanju zavrglo našo pritožbo zoper zastaranje in sporočilo, da ima njihova odločitev enake pravne posledice kot oprostilna sodba.« Ustavno sodišče je ustavno pritožbo Janše na sodbo vrhovnega sodišča o tem, da je zadeva Patria dokončno zastarala, obravnavalo v juniju. Po Janševi oceni je namreč prišlo do kršitve členov ustave, ki govorijo o enakem varstvu pravic, pravici do sodnega varstva, pravici do pravnega sredstva in načelu zakonitosti v kazenskem pravu.
Spomnimo
Vrhovno sodišče je odločitev o zastaranju sprejelo decembra 2016, Janša pa je tedaj ocenjeval, da bi lahko v vnovičnem postopku dosegel oprostilno sodbo. V zadevi Patria je namreč v vnovičnem sojenju okrajno sodišče septembra 2015 kazenski pregon v zadevi Patria ustavilo, ker je presodilo, da je nastopilo absolutno zastaranje. Janša in njegov zagovornik Franci Matoz sta se na odločitev pritožila na višje sodišče. Po njunem prepričanju namreč zadeva tedaj še ni zastarala, saj sta menila, da bi zastarala spomladi 2017. Pritrdili sta jima višje in pozneje še vrhovno sodišče, a sta pritožbi kljub temu zavrnili. Višje sodišče je namreč presodilo, da se Janša v svojo škodo ne more pritožiti, vrhovno pa, da v primeru, če bi prišlo do vnovičnega sojenja, zadeva do nastopa zastaranja ne bi bila vsebinsko končana in se zato za Janšo ne bi spremenilo nič. Odločitev vrhovnega sodišča je v javnost prišla v februarju 2017.
Afera vseh afer
Nakup finskih oklepnikov 8×8, imenovanih patria, je prerasel v eno večjih afer v samostojni Sloveniji. Po pravnomočni obsodilni sodbi aprila 2014, zaradi katere je Janša junija istega leta in neposredno pred takratnimi državnozborskimi volitvami (!) moral v zapor, je ustavno sodišče aprila 2015 sklenilo zadevo vrniti na prvostopenjsko sodišče. Še pred novo sodno odločitvijo je torej zadeva zastarala in tako ni doživela epiloga. Janša je ocenjeval, da bi lahko v vnovičnem postopku dosegel oprostilno sodbo in tako nedvoumno dokazal svojo nedolžnost.
Radonjić: Janša smiselno zahteva rehabilitacijo
Za kratek komentar smo prosili nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki ga javnost pozna predvsem po zadevi Novič: »Domneva nedolžnosti je besedna zveza formalistične, ne vsebinske narave. Je ustavna kategorija. Oseba velja za nedolžno, dokler se ji s pravnomočno sodbo ne dokaže storitev dejanja in krivda zanj. V osnovi meri na čas med trajanjem postopka. Preprečuje vmesno stigmatizacijo in nastop slehernih posledic teka postopka ter obsodbe. Janez Janša smiselno zahteva rehabilitacijo, ki pa je vezana na posledice obsodilnih sodb po naknadni ugotovitvi, da obsodba ni bila zakonita. Kazensko pravo ne vsebuje možnosti, da se zastarani ali ne vsebinsko končani postopek nadaljuje po zastaranju. Tudi v primerjalni zakonodaji inštituta te vrste ne najdem. Moralni madež tako končanega postopka brez ugotovitve nedolžnosti ostane. Nastal je načelni problem med formalnim in materialnim na škodo materialnega, kar načeloma ni pozitivno. Toda v pravnem redu, kakršen je, ustavnemu sodišču ne gre očitati napake.«
Zobčeva: Ves postopek je bil čuden
Ob tem spomnimo, kaj je decembra lani na srečanju s Civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo o primeru Patria opozorila vrhovna sodnica Barbara Zobec. Uvodoma je dejala, da pri prvem sojenju ni bila v senatu, je pa po objavi sodbe ostala na stališču, da takšen izrek, kot je, ne more predstavljati konkretizacije kaznivega dejanja, konkretizacije očitka, zoper katerega bi se obdolženec lahko branil: »Ker načelo zakonitosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi uporabnike zakona, to se pravi tožilce in sodnike, pomeni, da mora biti očitek v izreku tako konkretiziran, da se obdolženec lahko zoper ta očitek brani, da lahko dokazuje alibi in tako naprej … Po drugi strani pa preprečuje vnovično sojenje o isti stvari. To se pravi, ne more se očitati praktično prepisa abstraktnega kaznivega dejanja iz zakona.« Temu so po besedah Zobčeve v tistem času pritrdili tudi vsi drugi pravniki, med njimi Klemen Jaklič, Franc Testen, Blaž Kovačič Mlinar, Matevž Krivic, Matej Avbelj, Jernej Letnar Černič. A vseeno je prišlo do obsodbe, zadeva je padla šele na ustavnem sodišču, »kjer so pa jasno zapisali, da je bilo kršeno načelo zakonitosti, da ne v izreku in tudi ne v obrazložitvi ni niti enega konkretnega očitka obdolžencu«.
Sodnica Lombar Jenko je vedela
Temu je sledilo novo sojenje, še prej pa je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti. V nadaljevanju primera je bila Barbara Zobec predsednica senata. Spomnila je, da je takratna pravna praksa določala, da mora biti zahteva po razveljavitvi znova odločena v dveh letih. »Ampak da ni predolgo odprt ta rok, mora sodišče odločiti v dveh letih, in tega smo se v vseh postopkih držali. V tem konkretnem primeru, zdaj lahko ugibamo, da zato, da ne bi bilo treba izreči oprostilne sodbe po prvi točki, sodišče ugotovi zastaranje in se opre na ločeno mnenje enega od sodnikov. To se pravi, vedela je (sodnica Tanja Lombar Jenko, op. p.) za načelno pravno mnenje obče seje, vedela je za odločitev ustavnega sodišča, ampak ne, njo je prepričalo stališče enega od sodnikov. In ker gre za dejanje, ki ima kratek zastaralni rok, je štela, da tudi po pravnomočnosti šteje zastaranje in je zastaralo.« S tem se obramba ni strinjala, saj je želela oprostilno sodbo, do česar pa ni prišlo. Čeprav bi postopek moralo nadaljevati, je z zastaranjem to onemogočilo. Barbara Zobec je tudi dejala, da ne drži očitek, da je primer zastaral zaradi tega, ker Janša ni hodil na sodišče: »Zakon o kazenskem postopku v skrajšanem postopku dopušča, da ko je obdolženec enkrat zaslišan in sodišče ne oceni, da je njegova navzočnost nujna, mu ni treba hoditi na obravnave, ampak postopek teče. S tem se sojenje prav nič ne zavleče.« Prav zato ocenjuje, da je bil ves postopek zelo čuden. »In če pri tem upoštevamo vsa dogajanja ob pozivih kolegom sodnikom, da je treba strniti vrste zoper obdolženca, je zadeve precej čudna,« je o primeru Patria na decembrskem srečanju Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo še dejala vrhovna sodnica Barbara Zobec.
