Kljub temu, da smo se ob prihodu prvega vala okužb z novim koronavirusom soočili z eno največjih groženj od osamosvojitve dalje, nanjo pa zaradi arogance Šarčeve vlade žal nismo bili pripravljeni, smo bili s strani leve politične opcije priča kupu očitkov, še posebej v primeru začasne prepovedi gibanja med občinami. Kakorkoli, Ustavno sodišče RS je v sredo s petimi glasovi za in štirimi proti presodilo, da je bila prepoved gibanja med občinami v času izbruha covid-19 po svoji vsebini skladna z Ustavo.
DDr. Klemen Jaklič je v pritrdilnem ločenem mnenju med drugim poudaril, da gre “na eni od obeh strani tehtnice za varovanje ene najbolj dragocenih in varovanih ustavnih vrednot – življenja in zdravja ljudi – in to v času nepredvidljive in ne dovolj poznane, a nevarne epidemije, ki seje smrt oziroma, če se bolezni ne uspe hitro in dovolj omejiti, celo smrt v velikih razsežnostih.” Takšnim razsežnostim smo bili po besedah Jakliča priča celo v naši neposredni bližini, v Italiji.
Celo medicinska stroka si ni enotna
Jaklič poudarja, da si niti medicinska stroka ni edina glede vprašanja, ali ne bi morda z opustitvijo ukrepov ali z njihovo zamudo pahnili države in s tem tudi naše ljudi v situacijo, v kateri so se znašli sosedje in številni drugi. “Dokler pa torej tudi znotraj stroke obstajajo različna mnenja, ki niso nerazumna, mora Ustavno sodišče postopati posebej previdno. Ta vprašanja namreč niso naravni oder njegove lastne presoje, še posebej ne v okoliščinah virusa, za katerega celo stroka pravi, da ga še ne poznamo dovolj, da bi lahko z gotovostjo sodili,” je izpostavil in ob tem dodal, da kadar ni gotovosti, je na mestu previdnost.
V nasprotnem primeru namreč po besedah Jakliča velja odgovornost, tudi zelo osebna, za vsako napačno odločitev, ki ima za posledico izgubljeno življenje ali celo veliko množico življenj. “Takšne odgovornosti pa Ustavno sodišče – ki o primeru sodi zgolj ex post, prav tako pa nima niti dovolj usposobljenega vpogleda v vse relevantne vidike, niti posledično formule za razrešitev celo v stroki nerazrešenega vprašanja – ne more in tudi ne sme prevzemati.”
Primer v takšnih okoliščinah za ustavnosodno presojo v resnici ni težak, poudarja Jaklič. “Posebej tudi zato, ker omenjeni ustavni vrednoti življenja in zdravja (toliko bolj v okoliščinah, ko gre za velike razsežnosti ogrozitve takšnih vrednot) predstavljata neprimerno večjo ustavno težo, kot pa je, sicer tudi znatna, a vseeno očitno manjša, teža delno ozemeljsko omejenega gibanja, in še to le za določeno časovno omejeno obdobje najhujšega obdobja epidemije.” Po besedah Jakliča ni potrebno razumeti več kot to, da avtonomni državljan razume preprosto bistvo današnje odločitve. “Nič več kot to, da se zave, da bi bila kakršnakoli nasprotna odločitev očitno napačna. Bila bi bolj produkt teženj kakšne medijsko ustvarjene vzporedne “stvarnosti” ali kakšnih golih želja, ki pa s svetom resnice in razumskega pravnega argumenta praviloma niso najbolj v sozvočju.”
Pritrdilna ločena mnenja so poleg Jakliča podali tudi Rajko Knez, Dunja Jadek Pensa in Marijan Pavčnik. Proti pa so pričakovano glasovali: Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs. Acetto je sicer priznal, da huda nalezljiva bolezen terja hitro ukrepanje državnih oblasti, a pri tem vztraja pri prepričanju, da naj vlada ne bi zadostila pogoju, da izkaže zadostno strokovno podlago za sprejetje ukrepa oziroma utemelji, da bi bilo prav s konkretnim ukrepom prepovedi prehajanja občinskih mej mogoče zaznavno preprečiti ali upočasniti širjenje bolezni covid-19. Po njegovo javnost ni bila ustrezno obveščena o razlogih za uvedbo tega ukrepa.
Čeferin je odločbo po poročanju STA označil kot “nevaren precedens”, saj naj bi ustavno sodišče z njo poslalo sporočilo, da bo v času epidemije izvršilni veji oblasti dopuščeno sprejemanje posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, ker naj bi bilo vladi potrebno v kriznih razmerah zaupati. Po njegovo ukrep začasne prepovedi gibanja izven občine stalnega ali začasnega bivališča ni bil sorazmeren, saj naj ne bi prispeval k zajezitvi širjenja virusa oziroma vlada tega ni izkazala z razumnimi in strokovno podprtimi argumenti. Pravi, da četudi je ukrep prispeval k zajezitvi širjenja okužb, bi lahko ta cilj dosegli na podlagi manj invazivnega posega v svobodo gibanja Slovenk in Slovencev.
V primeru, da vlada ne bi hitro ukrepala in sprejemala ustreznih ukrepov, ki so bili sprejeti po posvetovanju s stroko, bi se lahko kaj kmalu znašli v isti situaciji kot v sosednji Italiji. Najverjetneje si prav nihče v času, ko je primanjkovalo zaščitne opreme ni želel, da bi bili zdravniki primorani odločati, koga zdraviti in koga ne. Hočemo ali nočemo priznati, dejstvo je, da je začasna prepoved gibanja med občinami pripomogla k zmanjševanju stikov med ljudmi, s tem pa prispevala k zmanjšanju števila okužb, kar je v končni fazi pripomoglo k vrnitvi na stare tirnice, ki pa so vseeno nekoliko drugačne.
Nina Žoher/Nova24TV
