Vili Kovačič je 28. 3. 2018 vložil pri Vrhovnem sodišču pritožbo zoper Sklep Državne volilne komisije o določitvi datuma ponovnega glasovanja št. 042-1/2018-1 z dne 27. 3. 2018 s predlogom za začasno zadržanje in s predlogom za absolutno prednostno obravnavo.
K predlogu je Kovačič priložil š edodatni agrument in sicer Pravila Kodeksa Sveta Evrope in Beneške komisije o referendumskih dobrih praksah. Svet Evrope in Beneška komisija nasprotujeta kvorumu udeležbe ali kvorumu za veljavnost referenduma, po njunem je nezdrav za demokracijo (“not healthy for democracy”) in povzroča ekstremno čudne situacije (“extremely awkward situations”).
Slovenija ta pravila z ustavo že krši, zato je treba datum izbrati tako, da kvorum povzroči čim manj škode. Tako, da se drži soglasno sprejete odločbe U-I-76/14, kjer je Ustavno sodišče naložilo, da mora izbira datuma glasovanja ustvarjati “možnosti čim večje udeležbe na referendumu”. Ustavno sodišče naj ohranja državo, temelječo na pravu in na stabilnosti prava s tem, da se drži svojih preteklih stališč in standardov Sveta Evrope. Kovačič v svojem predlogu meni, da je jasno, da izrazi “recommendation”, “not recommended”, “advisable not to” v pravu Sveta Evrope pomenijo precej več kot “priporočila” v slovenskem jeziku in naj bi bila obvezujoča in jih Evropa tako tudi razume.
Kovačiču se je v mnanjupridružil tudi Andraž Teršek, ki meni, da je za volilna opravila in velik del zadnje polovice kampanje, to je najpomembnejšega dela kampanje, je določen za čas med prvomajskimi prazniki. Koledarsko očitno je namreč, da bo z ohranitvijo določenega datuma povzročeno, da bodo prazniki in šolske počitnice v obdobju od 27. aprila do 2. maja v celoti v zadnji polovici referendumske kampanje, ki je odločilna za informativno opolnomočeno glasovanje. Tako se omejuje dobra informiranost volivcev in njihovo seznanitev z vsebino zakona, argumenti za in proti. Zatorej sedanja izbira datuma od DVK ni taka, da si zagotovila čim bolj učinkovito uresničevanje pravice do referendumskega glasovanja. Hkrati pa tudi ne pomeni ustvarjanja možnosti za čim večjo udeležbo na volitvah.
Teršek tudi meni, da bi z izbiro datouma DVK lahko pride do ustavno neodpustnega omejevanja pravic volivcev.
